V muzeju so na ogled postavili fotografsko razstavo Das sichtbare Unfassbare - Videti nepojmljivo, fotografije iz koncentracijskega taborišča Mauthausen. To je pospremila še občasna razstava Hitlerjeva dolga senca - Nacionalsocialistično preganjanje prebivalcev Slovenije in njegove posledice.

Prvič na enem mestu
Do 15. aprila je mogoče z okoli 450 fotografijami spoznati dogajanje iz nacionalsocialističnega taborišča Mauthausen in njegovih zunanjih taborišč. Posnetki, ki jih je na razstavi zbral Arhiv spominskega območja Mauthausen, dokumentirajo različne vidike taboriščnega sistema, osvoboditev in čas takoj po njej. Ker so bili posnetki po koncu vojne razneseni po vsem svetu, večji del teh vizualnih pričevanj do zdaj širši javnosti še ni bil dostopen. Tako je prvič na enem mestu zbran obsežen fotografski material originalnih negativov in kopij iz Francije, Avstrije, Španije, Češke in ZDA.

Vrnitev odvzete individualnosti
Do osvoboditve je posnetke taborišča naročal le SS, zato ni presenetljivo, da prikazujejo številne fotografije uradnih fotografskih služb v Mauthausnu varljivo čisto sliko koncentracijskega taborišča. Na drugih fotografijah pa je mogoče spremljati odkrito poniževanje, lakoto, smrt ujetnikov ali pa pripovedujejo fotografije o rasizmu esesovcev. Ti so skušali ob bližanju konca vojne obremenjujoče fotografije uničiti, po zaslugi drzne akcije skupine ujetnikov pa se je vendarle ohranilo na stotine negativov.

Fotografije svetu ne kažejo le posledice nacionalsocialistične ideologije in zločinov v koncentracijskih taboriščih, ampak so tudi dokument volje preživelih, da bi si postopoma povrnili odvzeto individualnost.

V Hitlerjevi dolgi senci
Razstava Hitlerjeva dolga senca je pregled nacionalsocialističnega preganjanja prebivalcev Slovenije na okupirani Gorenjski, Štajerski in Koroški v letih 1941-1945, na območju operacijske cone Jadransko Primorje v letih 1943-1945, v Prekmurju v letih 1944-45 ter usod žrtev nacionalsocialističnega državnega terorizma v drugi Jugoslaviji in samostojni Sloveniji.

Nemški okupator si je za cilj zastavil ponemčenje, zatrtje vsakega upora in čim temeljitejše izkoriščanje zasedenih območij, kar se je ob kršenju mednarodnega prava kazalo kot sistematično ponemčevanje slovenskega prebivalstva, množične deportacije prebivalstva z zaplembo premoženja, razširitev rajhovskega prava na slovenska ozemlja, dolgotrajne spremembe gospodarskega in denarnega sistema, poseg v državljanske pravice, v lastnino skupnosti, cerkva in denarni sistem.

Grozljiva zgovornost statistike
Rasistični ukrepi so za seboj pustili drastične posledice, o katerih pričajo številke; okoli 80.000 izgnancev in beguncev, verjetno več kot 150.000 ljudi je bilo mobiliziranih v nemško redno vojsko in paravojaške enote, več kot 60.000 ljudi se je znašlo v zaporih in od teh več kot 30.000 v koncentracijskih taboriščih. Zgodovinarji ocenjujejo, da je bilo z okupatorjevim rasističnim državnim terorizmom prizadetih več kot 250.000 ljudi.

Okupator je za seboj pustil več kot 30.000 smrtnih žrtev, več kot 600 evtanaziranih, umrlo je več kot 1.500 izgnancev, pomorili so blizu 3.000 talcev, več kot 9.000 internirancev – med njimi več kot 550 slovenskih Judov. Ob tem pa so nemški okupatorji takoj po zajetju kot talce v koncentracijskih taboriščih pobili več tisoč ujetih partizanov, več tisoč civilistov pa je bilo pobitih v maščevalnih akcijah okupatorjevih enot po partizanskih napadih oziroma med spopadi s partizani.