V newyorškem Muzeju moderne umetnosti (MoMA) za september napovedujejo retrospektivo Willema de Kooninga. To bo prva velika razstava, ki jo bodo v muzeju posvetili ustvarjalnemu opusu umetnika, ki velja za enega najpomembnejših in najplodovitejših ustvarjalcev 20. stoletja. Na ogled bo od 18. septembra do 9. januarja 2012.

Na razstavi se bodo obiskovalci lahko seznanili z umetnikovim razvojem čez skoraj sedem desetletij. Na ogled bodo tako njegova zgodnja akademska dela, ki jih je ustvaril na Nizozemskem, še preden se je leta 1926 preselil v ZDA, pa tudi abstrakcije iz poznih 80. let 20. stoletja. Razstava bo združila več kot 200 del iz javnih in zasebnih zbirk.

Abstrakcija pomeni več
Po napovedih muzeja bo umetnikov opus predstavljen celovito, tako v tehničnem kot v motivnem smislu. V retrospektivo bodo vključeni slike, kipi, risbe in tiski. Videti bo mogoče umetnikova najbolj poznana dela, kot sta Rožnati angeli (1945) in Izkopavanje (1950). Čeprav so de Kooningova platna morda videti kot posledica spontanega navdiha, se je slikar z vsakim ukvarjal po več mesecev. Osebni prijatelj (in umetnostni kritik) Harold Rosenberg je zdaj uveljavljeni termin "akcijskega slikanja" uporabil prav v zvezi z de Kooningovimi energičnimi potegi s čopičem. "Slika ni samo vizualna reč, ki se dotakne tvoje mrežnice," je slikar nekoč izjavil, "ampak je to, kar se skriva zadaj. Ne zanima me 'abstrahiranje', izločevanje elementov ali reduciranje slike na dizajn, oblike, črte in barvo. Na ta način slikam, ker lahko tako v sliko spravim več elementov - dramo, jezo, bolečino, ljubezen, človeško figuro, konja, moje lastne predstave o vesolju. Skozi gledalčeve oči vse to spet postane čustvo ali ideja. Čisto vseeno je, ali je drugačna od moje, če le izhaja iz slike, ki ima svojo lastno moč in integriteto."

V muzeju bodo predstavljene vse umetnikove najpomembnejše serije - od figurativnih slik iz zgodnih 40. letih in črno-belih kompozicij, prek urbanih abstrakcij iz sredine 50. let in umetnikove vrnitve k figuraliki v 60. letih do velikih gestualnih abstrakcij iz naslednjega desetletja. V razstavo bo vključen tudi le redko predstavljen de Kooningov gledališki zastor Labirint iz leta 1946.

Nesrečna generacija
T. i. "newyorška šola", skupina de Kooningovih sodobnikov, med katerimi sta bila, denimo, Arshile Gorky in Edgar Denby, je pomagala New York na zemljevid vpisati (tudi) kot središče likovnega ustvarjanja. A usoda je hotela, da je bil de Kooning eden izmed redkih predstavnikov svoje generacije, ki so dočakali visoko starost: Arshile Gorky in Mark Rothko sta naredila samomor, Jackson Pollock je leta 1956 umrl v avtomobilski nesreči, Franz Kline pa leta 1962 zaradi infarkta. De Kooning je šele leta 1997 umrl za posledicami Alzheimerjeve bolezni.