Slovenski etnografski muzej je začasna postojanka fotografske razstave Sodobni nomadi Souleymana Mohameda iz Nigra. Razstava spremlja mednarodni spominski simpozij Prostori srečanja, ki bo do 3. junija 2006 v Ljubljani na Filozofski fakulteti in v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota. Razstava Sodobni nomadi je posvečena spominu na enega najvidnejših slovenskih etnologov in antropologov dr. Boruta Brumna in je nastala na pobudo njegove življenjske sopotnice etnologinje Sarah Lunaček.

Tako Borut Brumen kot Sarah Lunaček sta raziskovala življenje Tuaregov – potujočih nomadov v Nigru, kjer sta srečevala mnoge tuareške nomade, z njimi živela in navezala prijateljske vezi. Eden teh prijateljev je Souleyman Mohamed, avtor 34 fotografij (izbor izmed več sto fotografij) na razstavi, ki je na povabilo Sarah Lunaček pripotoval iz Nigra v Ljubljano, da bi skupaj pripravila razstavo Sodobni nomadi. Sarah Lunaček je sama več kot leto dni (v 2003 in 2004) živela s Tuaregi v Nigru, saj je delala na raziskovalnem projektu Percepcije Evropejcev in Američanov ter predstave o Zahodu v Agadezu (Niger).

Tegobe Afrike v objektivu
Souleyman Mohamed izhaja iz nomadske družine skupine Illbakan, ki nomadizira področje Azawaka na severozahodu Nigra. Danes živi s svojo družino v mestu in na podeželju. Preživlja se kot električar, nomadski živinorejec, vodja in vodič. Že dve desetletji fotografira dogajanje okrog sebe. Na razstavi predstavlja pomembne utrinke iz življenja Tuaregov (sami se imenujejo Kel Tamašek), ujete v objektiv v zadnjih dveh letih. Njegova fotografska pripoved se dotika dela ob domačem vodnjaku, letne transhumance na slano pašo, problemov suše, sedentarizacije ter vpliva globalizacije in prilagajanja nanjo.

Gospodarji puščave
Tuaregi naseljujejo obsežno območje, ki se razprostira v Sahari in Sahelu. Tuareško ljudstvo danes živi v različnih državah: v Alžiriji, Libiji, Maliju, Burkina Fasu in Nigru. Tuaregi imajo svoj jezik – tamašek, svojo pisavo – tifinar in kodeks obnašanja – ašak.

Tuareška družba je monogamna, šotor, gospodinjska oprema kot tudi del čred pripadajo ženskam. Živijo pretežno od živinoreje, so nomadski živinorejci in deloma vrtnarji. Danes so se nekateri nomadi zaradi hudih suš, ki so zdesetkale njihove črede, prisiljeni sedentarizirati. S sedentarizacijo izgubljajo svojo kulturo in se učijo novega načina življenja, ki temelji na trgovanju, rokodelstvu, tehniki in turizmu, je v spremnem besedilu k razstavi zapisala Nina Zdravič Polič.