Del te zgodbe podaja tudi prenovljena stalna razstava Verska, socialna in kulturna dediščina mariborske nadškofije, ki so jo predstavili v dvorcu Betnava pri Mariboru. Prenovitev stalne razstave je bila skupni projekt arhivistov Nadškofijskega arhiva Maribor in Ministrstva za kulturo. Postavitev, ki obsega več kot 150 eksponatov, prikazuje zgodovino verskega življenja in delovanja Katoliške cerkve na ozemlju, ki je bilo del (ali pa je še del) mariborske oziroma lavantinske škofije.
Tudi o vlogi Cerkev v razvoju kultureDuhovniki lavantinske škofije, tako se je škofija imenovala do leta 1962, ko so jo preimenovali v mariborsko škofijo, so skoraj 800 let delovali med prebivalci severovzhodnega predela s Slovenci poseljenega ozemlja. Pri tem so pogosto pomagali pri ohranjanju slovenskega jezika, cerkve kot ena izmed prvih središč pismenosti pa so prispevale tudi k razvoju slovenskega knjižnega jezika. Razstava v dvorcu Betnava se ne ustavi pri prikazu delovanja cerkve in zgodovine sakralne umetnosti na tem območju, ampak poudarja tudi vez med cerkvenimi možmi in življenjem tukajšnjih prebivalcev.
Dragocene pergamentne listine
Postavitev, ki jo bosta odprla mariborski nadškof metropolit Franc Kramberger in sekretar na Ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček, obsega tudi nekaj zelo dragocenih predmetov. Med njimi velja izpostaviti srednjeveške rokopisne kodekse iz nekdanje knjižnice, ki jih odlikuje izjemna kaligrafija. Nič manj pomembni zgodovinski dokumenti niso izvirne pergamentne liste in papeške bule, zanimiv pa je tudi ogled predmetov iz osebnih zapuščin škofov, ki so se zvrstili na čelu lavantinske/mariborske škofije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje