Zato so v prenovljenem Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici prvo občasno razstavo posvetili prav najdbam iz arheološkega najdišča Sveti Janez Krstnik ob Bohinjskem jezeru. Razstava sodi v sklop počasi sklepajočega se projekta Manjši muzej - Živa zgodovina, v katerega je vključena predstavitev najdb, ki kažejo na starodavno svetišče.
Razstava Sv. Janez Krstnik - starodavno svetišče ob Bohinjskem jezeru predstavlja izsledke najnovejših arheoloških spoznanj, ki so nastala na podlagi proučevanj najstarejše zgodovine Bohinja ter arheoloških izkopavanj iz leta 1999. Po besedah avtorice razstave Gorenjskega muzeja Marije Ogrin gre za izjemno lokacijo ob cerkvi sv. Janeza Krstnika, za katero so arheološke najdbe pokazale, da je bil posvečen kraj že v rimskem obdobju. Na malem izkopanem polju so našli več kot 140 novcev iz obdobja od prvega do četrtega stoletja našega štetja in deset lepo ohranjenih fibul, brošk za spenjanje obleke, kar kaže na daritveni prostor, kjer so se izvajali določeni obredi.
2800 let neprekinjene poselitve
Na območju, na katerem so arheologi odkrili tudi temelje rimske arhitekture, je stal kompleks stavb. Marija Ogrin si želi, da bi v prihodnje vendarle lahko tudi nadaljevali izkopavanja. To je lahko pomembno za lokalno in tudi nacionalno zgodovino, saj je bil Bohinj intenzivno in neprekinjeno poseljen 2800 let.
Turistični simbol Bohinja
Razstava, ki osvetljuje omenjeno arheološko najdišče, je nastala v sklopu projekta Manjši muzej - Živa zgodovina, v katerega se je vključil Turizem Bohinj. Direktor Turizma Bohinj Klemen Langus je pojasnil, da so na ta način dobili priložnost pripraviti razstavo arheoloških najdb, ki so bile izkopane v okolici cerkve sv. Janeza Krstnika že leta 1999. "Ta cerkev je turistični simbol Bohinja že več kot 100 let. Pomembno je, da odkrijemo tudi to, kar skriva njena okolica," pravi Langus, ki meni, da lahko to vpliva tudi na oblikovanje dodatnih turističnih programov, vezanih na bogato dediščino tega prostora.