Umetnik z deli tokrat prekinja ilustrativnost in pripovednost, ki se v umetnosti drži figurativnega kiparstva, ter daje prednost osamitvi figure, brez vsake zgodbe. Vodopivčeva razstava, ki bo na ogled do 6. junija, predstavlja dela, nastala v v zadnjih štirih letih.

Po besedah likovnega kritika Andreja Medveda gre v Vodopivčevih novejših delih predvsem za telesa brez organov, za abstraktne stroje, ki brez nezavednega, a z neskončno domišljijo in intelektom oživijo snov in hkrati prepovejo vso razlago, tako razumsko kot teoretično obnovo. Kiparjev svet je v resnici artefakt, nikakor ne narava. Občutenje stvari kot fizično-duhovni vir oblikovanja je pri umetniku dejanski gospodar formacij, se pravi likovnih prvin, ki jih v svojih delih uprizarja. Čeprav je gibanje, celo takrat, ko se lik giblje in premika, čutiti ne toliko v samem premikanju kot v "amebastem" raziskovanju.

Akademski kipar Vodopivec se je rodil 11. aprila 1951 v Ljubljani. Po končani srednji šoli (gimnazija pedagoške smeri v Ljubljani) je študiral kiparstvo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri prof. Zdenku Kalinu in prof. Dragu Tršarju ter po opravljeni diplomi opravil kiparsko specialko. Nato je kot štipendist fundacije Barnetta Newmana študiral na New York studio School v ZDA pri Williamu Tuckerju in Sidneyju Geistu. Po vrnitvi je sprva ustvarjal kot svobodni umetnik, od leta 1984 pa poučuje na ALU-ju v Ljubljani, kjer je od leta 1990 izredni profesor za kiparstvo.