Oton Župančič je bil eden glavnih buditeljev slovenskega naroda v težkih dnevih druge svetovne vojne. Foto:
Oton Župančič je bil eden glavnih buditeljev slovenskega naroda v težkih dnevih druge svetovne vojne. Foto:
Edvard Kocbek
Tudi Edvard Kocbek ob koncu 2. svetovne vojne ni ostal ravnodušen.

Razstava skuša prikazati utrip v slovenskem glavnem mestu v zadnjih dneh vojne in neposredno po njej. Maj 1945 je bil verjetno eden najbolj z veseljem prežetih mesecev v sicer pogosto tragični zgodovini slovenskega naroda in ravno ta optimizem so skušali ponovno oživiti kustosi razstave.

Z besedo ovekovečeni vtisi
Osrednji del postavitve je posvečen izdelkom najbolj vidnih kulturnikov iz obdobja okoli konca 2. svetovne vojne, ki so s sliko in besedo za vedno ovekovečili konec velike vojne vihre. Najbolj se lahko vživimo v srca naših prednikov, ki so po štirih letih življenja v nenehnem strahu končno spet zadihali svobodni zrak, ob prebiranju rokopisov avtorjev, ki jih NUK hrani v rokopisni zbirki. Dragocene zapise so napisali Oton Župančič, Edvard Kocbek, Josip Vidmar in drugi.

S kulturo proti orožju
Da bi si lažje predstavljali, kako zelo so osvoboditelji cenili vlogo kulturnih delavcev pri utrjevanju poguma Slovencev, si preberimo besede Otona Župančiča: "Kdo, ako ne kulturni delavec, ki je moral štiri leta zatajevati svoje misli, tlačiti svoja čustva, brzdati srd, naj bi pozdravil odrešitelje z vsem zanosom? Zakaj tudi mi smo armada, armada duha ... Zavedamo se, kaj pomeni svobodna beseda, zavedamo pa se tudi vseh težkih dolžnosti, ki nas čakajo v bodoče."

Poplava književnih del
Maj 1945 je bil mesec, ko je slovenska kulturna produkcija skoraj "ponorela". Svoboda je kulturnike oskrbela z neverjetnim ustvarjalnim zagonom in kmalu so se na policah knjigarn in knjižnic pojavila številna krajša prozna dela in pesniške zbirke z vojno tematiko.

Razstava bo na ogled do 21. maja.