Kot so zapisali v Centru proti izgonom, ki je razstavo v Kronprinzenpalaisu organiziral, je bilo v 20. stoletju na stari celini zaradi različnih razlogov preseljenih med 80 in 100 milijonov prebivalcev. Razstava s podnaslovom Pobeg in premestitev v Evropi 20. stoletja pregled začenja z genocidom v Armeniji med letoma 1915 in 1917, prek preselitev Nemcev po 2. svetovni vojni pa končuje v nekdanji Jugoslaviji, kjer je konec prejšnjega stoletja potekalo etnično čiščenje.

Kulturni porazi zaradi genocidov in izgonov
Dokumentarna razstava obravnava različne oblike pobegov, izgonov in genocida, ki so postavljeni v zgodovinski kontekst, kustosi pa so jih pojasnili tudi z osebnimi tragedijami razseljenih oseb in posledicami, ki jih je nasilno preseljevanje imelo za "kulturne poraze". Tematski sklopi obravnavajo tudi različne vidike domovine, poti, po katerih je bilo mogoče zbežati, taborišča, načine reševanja in dialoge, ki so se razvili o travmatičnih doživljajih, ki so spremljali preseljevanje.

Vsega je kriva napačna ideja
Kot glavni vzrok preganjanja različnih etničnih skupin in manjšin je na razstavi predstavljena ideja etnično homogenih držav. Cela ljudstva so bila pregnana ali pobita, ker so si voditelji določenih držav zamislili, da želijo živeti v deželi, ki bo etnično čista. Rasizem in protisemitizem sta bila tako v nacionalsocializmu dovoljšna motiva za izgone in uničevanje, uči razstava, ki jo je odprla Erika Steinbach, vodja Lige nemških izseljencev.