Razstava zaobjema avtorjevo celotno ustvarjalno obdobje in podaja celovit ustvarjalni pregled. Postavitev združuje 19 risb, 13 del na papirju v mešani tehniki, tri grafike v lesorezu in sitotisku, dve skicirki s 70 kolaži in deli v mešani tehniki, pet slik ter 27 kipov v bronu, glini in žgani glini, so zapisali v galeriji.

Umetnik kot dober opazovalec
Po besedah kustosa Miloša Bašina vsa Marušičeva dela preveva užitek ustvarjanja. Veselje v zarisu vsake črte, veselje nad oblikami in nad uporabo kombinacij najrazličnejših barv. Dogodki iz lastnega življenja in videnje teh so večne teme, ki jih poustvarja v svojih delih. Pomembno pri tem je njegovo natančno opazovanje položajev ljudi, ki so osrednji akterji njegovih umetnin.

Marušič je za nastanek svojih umetniških del velikokrat uporabljal fotografijo, bodisi za zasnovo svojih umetnin bodisi kot kolaže v številnih skicirkah. V njih so shranjeni načrti, zapiski, morebitna imena bodočih slik ali skic, kolažev, kipov. Skicirke spremljajo besedila, ki označujejo nastanek del. Ob razstavi je izšel katalog z besedili Marušiča in Bašina na 36 straneh in z 31 reprodukcijami.

Dinamična statičnost Marušičevih figur
Njegove človeške figure so največkrat v dinamičnem gibanju - tudi v duetu z drugo osebo, večinoma pa se v njegovih likovnih delih pojavlja ena sama oseba. Ta je opazno zaznamovana s svojo trenutno držo in svojim čustvenim občutjem, izraženim na obrazu v ujetem trenutku.

Živko Marušič se je rodil leta 1945 v mestecu Colornu v bližini Parme, danes pa živi v Kopru in hrvaški Istri. Študiral je na beneški Akademiji lepih umetnosti, nato pa študij nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1975 tudi zaključil specialistični študij s temo Fotografija kot osnova za nastanek slike. Za njegovo ustvarjanje so pomembna potovanja: leta 1977 v Pariz, leta 1979 na Sicilijo, leta 1983 v Rim in leta 1991 v Madrid in London ter študijsko bivanje v Benetkah. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi Jakopičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada.

Razstava Skrita stran Meseca v Bežigrajski galeriji 2 bo na ogled do 5. aprila.