V Muzeju novejše zgodovine Slovenije gostuje razstava Muzeja zgodovine Jugoslavije iz Beograda, ki - s pomočjo predmetov, ki jih vsi poznamo - razmišlja o modernizaciji vsakdanjega življenja v socialistični Jugoslaviji. Gre za potujočo postavitev, ki v vsakem kraju, v katerem gostuje, dobi lokalni pridih. Razstavo je odprl minister za kulturo Tone Peršak.

Razstavo z naslovom Nikoli jim ni bilo bolje? Modernizacija vsakdanjega življenja v socialistični Jugoslaviji je vsebinsko pripravila kustosinja Muzeja zgodovine Jugoslavije Ana Panić. Besedila sta prispevala docent za zgodovino na Univerzi Jurja Dobrile v Pulju Igor Duda ter znanstvena sodelavka na Inštitutu za sodobno zgodovino v Beogradu Ivana Dobrivojević.

Skupen projekt vseh nekdanjih republik
Že ob snovanju razstave, ki so jo prvič postavili leta 2014 v Beogradu, je bilo po besedah Ane Panić mišljeno, da sodelujejo muzeji iz vse nekdanje Jugoslavije. Osnova so panoji s fotografijami iz vseh delov nekdanje države, predmeti pa izhajajo bodisi iz muzeja, ki razstavo gosti, bodisi so bili zbrani pri ljudeh. Tako je bilo v Sarajevu, enako bo tudi v Pulju, kamor bo odpotovala po osmih mesecih gostovanja v Ljubljani.

Ozreti se je treba onkraj trivialne nostalgije
Z razstavo, ki se ukvarja z vsakdanjim življenjem, kot tudi s temo, ki v ljudeh najpogosteje vzbuja nostalgične občutke, so hoteli po besedah Panićeve "pokazati na potrebo po kritičnem premisleku skupne preteklosti in razvijanju zavesti o pozitivni in negativni skupni dediščini ter njenem vplivu na sodobne identitete novih držav in skupnosti, zaradi česar sta raziskava in razstava realizirani kot regionalni projekt ob popolnem upoštevanju stališč vseh strani … V nasprotju s trivializacijo in reduciranjem jugoslovanskega vsakdana na zabavo in popularno kulturo smo poskušali spregovoriti o nekaterih, po našem mnenju bistvenih vidikih in dosežkih socialistične modernizacije.”

Razstava je razdeljena na dva dela: ritem življenja, ki daje vpogled v življenje posameznika s poudarkom na modernizaciji, ter ritem leta, kjer so prikazani prazniki, delo, počitnice, šolanje, itd.

Artefaktov socializma ni zbiral nihče
Pred 15 leti razstava na takšen način ne bi bila mogoča, ker bi kustosi verjetno morali zbrati predmete, izpovedati zgodbo o predmetih, oblikovanju, reklamah, je na novinarski predstavitvi poudaril Duda. Po njegovem mnenju ne bi bilo historiografskega ozadja, ker takrat zgodovinarji niso opravili svoje vloge in niso raziskali vsakdanjika v socialistični Jugoslaviji.

Naslov z vprašajem pušča različne odgovore, saj niso želeli zakoličiti ene same interpretacije, temveč nagovoriti gledalce, zlasti tiste, ki so živeli v nekdanji Jugoslaviji, da sami pridejo do sklepa, ali je bilo bolje, kako je bilo bolje in zakaj, je pojasnil Duda.

"Gospodarski čudež"
naslov razstave je navdahnila misel z začetka 80. let, v času neposredno po veliki ekonomski krizi, ki jo je izjavila neka delavka iz Borova v Vukovarju. Isto besedno zvezo je v 50. letih izgovoril tudi britanski premier Harold Macmillan, ko se je boril za drugi premierski mandat. S tem so po besedah Dude želeli Jugoslavijo vpeti v širši evropski kontekst, čas gospodarskih čudežev in hladne vojne, saj je Jugoslavija sodelovala v modernizacijskem procesu. Iz zakaj je ta proces tako pomemben? Ker se je, kot je še poudaril, zgodil v samo eni generaciji.

Po besedah direktorice slovenskega muzeja novejše zgodovine Kaje Širok so ob razstavi večinoma vsi muzeji ugotovili, da ugotavljajo veliko pomanjkanje vsakdanjih predmetov iz takratne skupne države. Za slovenski prispevek k postavitvi sta poskrbeli kustosinji Nataša Strlič in Katarina Jurjavčič, ki sta zadnje leto skrbeli, da se je zgodba razvila in da so obiskovalci začeli prinašati predmete, spomine. V tem času sta se z njimi tudi pogovorili o njihovem dojemanju takratnega vsakdanjika.

Slovenski pečat: rex, cockta in Pankrti
Kot je povedala prva, sta k slovenski postavitvi dodali predvsem predmete slovenske industrije, kot sta stol in ležalnik rex Nika Kralja, predmete, ki bi jih lahko opredelili kot prve, denimo cockto kot prvo gazirano pijačo ali prvi punkovski album v Jugoslaviji, ki so ga posneli Pankrti. "Iskali smo takšne predmete, ki mogoče malce izstopajo, pa tudi takšne, ki jih ljudje morda še danes uporabljajo."

Nekateri obiskovalci se bodo tako spomnili, drugi pa prvič videli, v kakšnih razmerah se je nekoč živelo, kakšne so bile osnovnošolske torbe, Mehanotehnikine igrače, s katerimi so se igrali otroci, plošče, ki so jih poslušale različne generacije, brigadirske uniforme, ki so jih mladi nosili na mladinskih delovnih akcijah, Elanove smuči planinskih enot JLA, obvezna počitniška oprema – od hladilne torbe do Jugoplastikinih kopalnih copat, obljublja slovenska ekipa muzealcev. Na ogled bodo tudi Murina obleka in bambola, punčka v najlonski oblekici, ki je iz Trsta romala v slovenske domove, pa tudi Rogovo kolo pony in Tomosov motor colibri.

Na razstavi si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi Marlesovo kuhinjo tipa cocktail variant iz 70. let preteklega stoletja, elemente dnevne sobe in rekonstrukcijo delovnega kotička tajnice.