Marsikdo si težko predstavlja, je prepričan Peršak, da je tukaj urejen "fenomenalni" muzej, posvečen najrazkošnejši dobi v zgodovini umetnosti.

Če bomo znali iz takšnega primera, kot je ureditev Muzeja baroka, potegniti neki nauk, "potem ima Slovenija možnost, da doseže tisto, kar si je zamislila pred 25 leti," je še povedal Peršak.

Z evropsko finančno pomočjo
Muzej baroka, ki so ga začeli graditi leta 2011, stoji neposredno pod slavno Kalvarijo, uredili pa so ga v župnijskem gospodarskem poslopju. Celotna naložba je znašala 900.000 evrov, od tega je 345.000 evrov evropskih sredstev.

Muzej so za obiskovalce sicer odprli 1. avgusta lani, saj je bilo tam že takrat razstavljenih precej eksponatov. Takrat je šmarska občina prenesla muzej v upravljanje Knjižnici Šmarje pri Jelšah.

Leto dni za piljenje zadnjih podrobnosti
Od lani do danes pa so v muzeju namestili še zadnjih šest kipov v razstavne prostore ter dve veliki oljni sliki iz zadnje kapele, ki so ju restavrirali vrsto let, namestili štiri vitrine za manjše eksponate, s posebnimi muzejskimi lučmi osvetlili vse kipe, z novo pohištveno opremo uredili vhodni del, izdelali celostno grafično podobo in uredili napise po muzeju. Izdali so tudi brošuro o graditelju šmarske Kalvarije župniku Mateju Vrečerju.

Kot je povedal direktor Knjižnice Šmarje pri Jelšah Jože Čakš, je v Muzeju baroka razstavljenih 43 originalnih lesenih baročnih kipov s šmarske Kalvarije, starih 270 let, dve veliki oljni sliki iz kapele božjega groba, prav tako tudi stari 270 let, ter vrsta manjših predmetov iz kalvarijskih baročnih kapel.

Urejena je posebna projekcijska soba, v kateri prikazujejo baročne spomenike na šmarskem območju, poleg šmarske baročne Kalvarije in cerkve sv. Roka še cerkve na Sladki Gori, Olimju, Rogatcu in Mariji na Pesku pri Podčetrtku. V atriju muzeja so razstavljeni kamniti elementi s kapel Kalvarije, ki so bili pri obnovi kapel zamenjani.