Novo umetniško življenje zanj pomeni popoln preobrat od prejšnjega življenja. V otroštvu je bil zanemarjen, pozneje se je predajal mamilom, zašel je na poti kriminala, večkrat živel med zaporom in ulico, od družine se je popolnoma odtujil. Pot do "novega " življenja, v katerem ga je londonska umetniška scena prepoznala kot umetnika in je bila že njegova prva razstava pravi uspeh, je bila nenavadno hitra in presenetljiva. Zasluge, da se je vse skupaj sploh začelo, pa Dolan pripisuje Georgeu, ki mu je posvetil tudi pravkar izdano avtobiografijo John & George, the dog who changed my life (John & George, pes, ki mi je spremenil življenje). Prav pes, ki ga je dobil v dar od brezdomne znanke, ga je navdihnil, da je obudil svoj že pozabljeni dar za risanje.
Pes ga je spodbudil k obuditvi pozabljenega daru
Nenadni uspeh z razstavo v galeriji Howard Griffin je Dolanovo življenje obrnil na glavo. Prej je bil Dolan brez dela in brez denarja. Tri leta je vsak dan sedel na istem kotičku ulice, opazoval okolico in prosjačil za denar. A ker mu ni šlo prav dobro, je skodelico postavil pred Georgea in ljudje so denar metali psu. Prav George ga je napeljal k misli o risanju. Začel je risati psa in okolico ter risbe za drobiž prodajal mimoidočim.
Sprva so bile risbe zelo preproste, nato pa tudi takšne z veliko detajli. Eno izmed teh so objavili v lokalnem časopisu, in ob tem je ugotovil, da je prav to tisto, kar naj bi v življenju počel. Nato je srečal galerista Richarda Howarda - Griffina, ki tudi vodi oglede ulične umetnosti po vzhodnem Londonu. Njegova prva razstava George the Dog, John the Artist septembra 2013 v galeriji Howarda - Griffina, ki stoji na drugi strani ceste od mesta, kjer sta Dolan in George vedno sedela, je bila hit tako v prepoznavnosti "dvojca" na umetniški in širši sceni kot tudi v prodajnem smislu. Dolanu je prinesla tudi nadaljnje dogovore za razstave in za izdajo knjige.
Za risbami je resnična, navdihujoča zgodba
Z Georgeom je Dolan nerazdružljiv. Čeprav po smrti svojega prejšnjega psa Butcha, ki ga je imel kot otrok, psa ni več želel imeti, je bil George zelo prisrčen in je potreboval dom, pravi Dolan. Posvojil ga je od brezdomne gospe, ki ga je kupila za ceno enega piva.
Po asociaciji na britanski umetniški dvojec Gilbert & George ju imenujejo John & George. Julija je ob izdaji knjige v galeriji Howarda - Griffina ponovno na ogled njegova razstava, dogovoril pa se je že naslednjo, in sicer v Los Angelesu. Ti uspehi potrjujejo pomen njegovega dela, pravi Richard Howard - Griffin. V tem pa je tudi "prava duša, saj je za njegovim delom resnična, zelo navdihujoča zgodba, ki jo lahko razberemo, ko gledamo njegove risbe," dodaja galerist.
Dokument urbane krajine in življenja v njej
Kot pravi Dolan, je bil vedno dober edino v risanju. V svojih risbah s številnimi detajli upodablja okoliško arhitekturo in izpostavlja predvsem stare, dotrajane stavbe, ki jih najpogosteje ignoriramo in ne cenimo, saj kazijo videz mesta.
Njegovo surovo portretiranje urbane krajine v slogu skic sili k ponovnemu pogledu na nekaj, kar je večinoma le neopaženo mestno ozadje. Ponavljanje motiva istega okoliša daje vpogled v njegovo hitro gentrifikacijo in v nevidno plat okrožja, ki dobiva moderno in s kulturo napolnjeno podobo. Risbe izpostavljajo tudi, kako so ljudje, ki živijo na ulicah, nevidni za tiste, ki hodijo mimo njih. Njegovo delo tako nagovarja, da vidimo mesto takšno, kot v resnici je.
Prva razstava je bila tako tudi specifičen dokument hitro spreminjajočega se obraza mesta. Skozi svoje delo je Dolan spoznal ulično in grafitarsko umetnost nekaterih največjih umetnikov, ki so pozneje tudi sodelovali na razstavi z neposrednim slikanjem na stene Dolanovih narisanih urbanih pokrajin. Njegova samostojna razstava je bila tako hkrati tudi največja skupinska razstava ulične umetnosti. Letošnja razstava John and George pozornost od ulične umetnosti premika v intimno sfero ter se osredotoča na odnos med umetnikom in njegovim psom.