Ob 500. obletnici rojstva Palladia (30. november 1508-19. avgust 1580) so se v Vicenzi enemu najvplivnejših evropskih arhitektov poklonili z obsežno razstavo. Na postavitvi v palači Barbaran je predstavljenih več kot 200 eksponatov, ki pripovedujejo o arhitektovem življenju in delu ter pojasnjujejo ozadje zgodbe o tem, kako je sin revnega mlinarja postal najbolj znamenit arhitekt na svetu v zadnjih petsto letih.

Na razstavi je predstavljenih tudi okrog 80 signiranih Palladievih risb. Številne med njimi - gre za risbe, ki jih je leta 1614 kupil angleški arhitekt Ingo Jones, ki je proučeval Palladievo umetnost v Italiji - bodo po 400 letih prvič razstavljene v Italiji.

Izbor risb omogoča dober vpogled v Palladiev ustvarjalni proces, poleg tega se preko njih obiskovalec seznani z vrsto načrtov, ki niso bile izvedeni, pa naj bo to zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ali pa, ker so bili preveč napredni za tisti čas.

Palladio in sodobniki
Postavitev dopolnjuje okrog 30 tridimenzionalnih maket in več kot 40 slik, ki obiskovalcu približajo še druge vidike arhitektovega življenja. V galerijo portretov Palladievih sodobnikov so denimo vključeni umetniki, kot so Paolo Veronese, Tizian in Tintoretto, pa tudi Palladiev tekmec, arhitekt Jacopo Sansovino.
Razstavljena je tudi serija idealiziranih krajin iz 18. stoletja, ki so jih ustvarili umetniki, kot sta Canaletto in Francesco Zuccarelli. Slednji je na slikah, namenjenih tujim turistom, pogosto upodabljal Palladievo arhitekturo.

Poleg bele občasno tudi rdeča
Razstavo z naslovom Palladio 500 let so pripravljali pet let. Pri tem so prišli do pomembnih novih spoznanj o arhitektu. Med drugim so ugotovili, da je občasno uporabljal barvo. Palladieve zgradbe so sicer prepoznavne po beli barvi in preprostih oblikah, izsledki raziskav v zadnjem času pa so pokazali, da so bili za številne objekte prvotno značilni poudarki v rdeči barvi.

Sledove rdeče barve so namreč odkrili na nekaterih arhitektovih najbolj poznanih zgradbah, denimo na cerkvi sv. Jurija v Benetkah, kjer so stebre prebarvali v belo šele sredi 17. stoletja. Strokovnjaki so zdaj prepričani, da je bil prvotno eden izmed glavnih poudarkov te arhitekture kontrast med rdečo barvo stebrov in belino njihovih baz.

Na pot po svetu in nazaj v Vicenzo
Za razstavo, ki bo odprta do 6. januarja, so že v predprodaji prodali 20.000 vstopnic. Po Vicenzi bo razstava postavljena še v Londonu in nato v Washingtonu, potem pa se bo vrnila v Vicenzo, kjer jo bodo postavili v Palladievi vili Rotondi, enem njegovih najbolj znamenitih del, pri katerem je uresničil idealni centralni tloris.

A. K.

Več o Palladiu še v fotogaleriji spodaj: