V Koroški galeriji likovnih umetnosti bodo nocoj odprli razstavo del enega najpomembnejših nemških konceptualnih umetnikov Wolfganga Laiba. Prostorska postavitev, pri kateri umetnik uporablja tudi različne naravne materiale - na primer mleko, čebelji vosek in riž - bo v Slovenj Gradcu na ogled do 2. septembra.

Laibovo delo bi lahko povezali s t. i. land artom in minimalizmom. Najbolj znana so njegova dela, pri katerih uporablja velike količine ročno nabranega cvetnega prahu intenzivnih barv, ki ga razprostre na večjih talnih površinah. Njegova umetniška poetika se navezuje na vzhodnjaško zenovsko filozofijo in evropsko srednjeveško mistiko.

Prostorska postavitev v koroški galeriji bo kombinacija več umetnikovih del, v jedru pa bodo Laibovi t. i. zigurati, skulpture velikih dimenzij iz čebeljega voska. Na ogled bo tudi 16 kvadratnih metrov velika talna "slika" iz cvetnega prahu in instalacija z naslovom Prehajanje, ki jo sestavlja deset čolnov iz čebeljega voska na leseni konstrukciji.

Prehajanje oz. Durchgang - Übergang je obenem tudi naslov pričujoče razstave, ki jo je v Slovenijo pomagal pripeljati Goethejev inštitut iz Ljubljane in jo bo odprla kulturna atašejka nemškega veleposlaništva v Ljubljani Anke Popper.

Od mlečnega kamna ...
Kot iz besedila Barbare Catoir iz razstavnega kataloga (2000) povzema direktor Koroške galerije likovnih umetnosti Marko Košan, Laibova potujoča razstava predstavlja, kot vselej, tako rekoč njegovo celotno delo. Na začetku stoji "mlečni kamen". Laib ga je, kot vse svoje objekte, vedno predstavljal v različnih dimenzijah in variacijah. Tako cvetni prah včasih posuje v obliki pravokotnika, spet drugič kvadrata, enkrat ga nasuje v majhne stožce kot "pet neprehodnih gora" ali pa ga razstavi zaprtega v steklene kozarce, v obliki, v kakršni ga nabira in hrani.

... do voska in riža
Tudi objekti in arhitekturne forme iz čebeljega voska obstajajo v različnih verzijah: so hišice, ki spominjajo na relikviarije, zigurati, ladjice v pohodnih prostorih. Tu so še riževe pojedine - majhne medeninaste skodelice z rižem, nanizane kot za obhajilo v samostanu. Ena izmed podob pa obstaja kot simbol nedotakljivosti, saj vsebuje zlatorumeni s svetlobo napolnjeni cvetni prah.

Rečni prevoz v onstranstvo
Njegova zadnja dela - ladjice, ki se peljejo skozi prostor na visokih lesenih konstrukcijah - vključujejo, kot voščeni prostori, misel o življenju po smrti. Ladjice simbolizirajo vožnjo, prehod v deželo mrtvih. Mit izhaja iz starega Egipta, kjer si faraoni že v času življenja niso zgradili le grobnic, temveč tudi ladje, ki jih bodo z vzhodne obale Nila, iz kraljestva živih, prepeljale na zahodno obalo, v dolino mrtvih.

Zdravnik, ki je zamenjal poslanstvo
Wolfgang Laib se je rodil leta 1950 v Metzingenu v Nemčiji. V letih 1968-1974 je študiral medicino v Tübingenu. Razočaran nad zahodno medicino in znanostjo je "prestopil okvire logičnega reda v sodobnem materializiranem svetu" ter se posvetil umetnosti. Iskanje drugačne resnice ga je povezalo z vzhodno duhovnostjo in filozofijo ter predrenesančnimi miselnimi tokovi. Laib živi v majhni vasici v južni Nemčiji, veliko časa pa preživi na Daljnem vzhodu in v New Yorku.