Jirži Bezlaj predstavlja 30 kamnitih kipov, ki so postavljeni v črn pesek, da se tako ločijo od tal. Svoje kipe je umetnik opisal kot 'rastlinske oblike' in meni, da se s Kresetovimi slikami tako likovno kot tudi vsebinsko dopolnjujejo. Zato se tudi veseli postavitve v Equrni, kamor so skulpture prenesli potem, ko so bili razstavljeni v lapidariju Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki.

Po besedah likovne kritičarke Petje Grafenauer je najpomembnejša kvaliteta Bezlajevega kiparstva ta, da njegovi kipi gledalca vabijo k vzpostavljanju stika z materialom, iz katerega so ustvarjeni. Kip je, tako Grafenauerjeva, pravzaprav tu le zato, da omogoči srečanje s kamnino.
Kresetovo umetnost bo mogoče spremljati na 16 slikah, med katerimi je nekaj lanskih in nekaj letošnjih del. Teh ne povezuje nobena specifična tematika, pač pa vsako delo govori zase, pojasnjuje slikar. V Equrni so ob razstavi zapisali, da ustvarja Krese občutljive, krhke podobe, ki iz barvnih sledi pletejo neznane, komaj dojemljive dogodke. Slike so barvne koprene, zavese, opne, prepredene s črtanimi ali navpičnimi linijami, izza katerih se prikazujejo likovne zgodbe.

Leta 1950 v Ljubljani rojeni Bine Krese je med letoma 1973 in 1978 študiral na Akademiji za likovno umetnost. Krese večkrat poudarja, da ustvarja spontano, brez vnaprejšnjega koncepta. Ima dialog s sliko samo, lazurno nanašanje pa mu omogoča, da dela ohranjajo sledi procesa nastajanja od prvih potez prek razstiranja do končne podobe.

Prav tako Ljubljančan Jirži Bezlaj, ki se je rodil leta 1949, je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1974. Svoje delo je prvič predstavljal leta 1973 na skupinski razstavi s Tomom Podgornikom in Tugom Šušnikom v menzi ljubljanskega študentskega naselja. V osemdesetih letih je začel kipariti v kamnu, uporabljal je naravne prodnike, zatem pa so začele nastajati njegove skulpture okamnelih okostij, pri katerih se je zunanja podoba deloma neobdelane kamnine zlila z gradivom, kar je za njegova dela značilno še danes.