Nakit zahodnogermanskih plemen Gorenjski muzej predstavlja v mestni hiši v Kranju. Foto: Gorenjski muzej
Nakit zahodnogermanskih plemen Gorenjski muzej predstavlja v mestni hiši v Kranju. Foto: Gorenjski muzej
Zlata doba Karnija
Kranjski Lajh se je že konec 19. stoletja izkazal za bogato arheološko najdišče. Foto: Gorenjski muzej
Arheološke najdbe na ogled

Tudi zato je razstava Zlata doba Karnija, ki jo je Gorenjski muzej na ogled postavil v Mestni hiši v Kranju, še toliko pomembnejša. Gre namreč za predstavitev najdb iz grobov, ki so jih v zadnjih 2 letih odkrili na Lajhu v Kranju in ki izvirajo iz 6. in 7. stoletja. Na Lajhu so grobove starih Germanov odkrivali že konec 19. stoletja, a večino tedanjih najdb hranijo v Ljubljani in na Dunaju. Najnovejša odkritja so tako obogatila Gorenjski muzej.

Menjavanje napeljav ne povzroča le prometnih zastojev
Za nov odmerek arheoloških najdb se morajo v Gorenjskem muzeju zahvaliti predvsem Elektru Gorenjska, ki je ob menjavi kabelske napeljave leta 2003 naletel na zanimivo kulturno plast in svoja dela prekinil, dokler arheologi iz zemlje niso iztrgali vseh zanimivih materialnih dokazov o obdobju in življenju, o katerem nam ne pripovedujejo nobeni pisni viri. Najzanimivejša najdba med malo manj kot 20 tokrat odkritimi grobovi je bil grob žene, ki so jo v njeno zadnje bivališče položili olepšano z zlatim prstanom, srebrno pozlačeno zapestnico, dvema okroglima zlatima sponkama z almandini, dvema srebrnima in pozlačenima ločnima sponkama, ogrlico iz jantarnih jagod, železnim nožem in drugimi pritiklinami, ki vse po vrsti pričajo o značilni noši predvsem alemanskih žensk iz obdobja okoli 6. stoletja.

Pomembna konfiguracija okraševanja telesa
Arheologi opozarjajo, da niso pomembni le najdeni okrasni predmeti, temveč tudi način njihovega nošenja. Poseben način, kako so nameščeni kosi nakita, namreč govori o tem, da so v 6. in 7. stoletju našega štetja slovensko ozemlje poseljevala zahodnogermanska plemena. Nakit, s katerim so stari Germani odeli svoje pokojnike, je imel globok simbolični pomen. Na podaljšku pasu obešene jagode in nekateri drugi predmeti naj bi zagotavljali varstvo pred zli duhovi in srečo, spet drugi predmeti pa so bili le "poročilo" o družbenem položaju posameznika.
Arheološke najdbe na ogled