Razstavo je pripravila kustosinja Zdenka Badovinac, v prestolnici pa tako gostimo Huseyina Alptekina, Artpool, Čto delat, Amita Gorena, Ivana Grubanova, Dmitrija Gutova, Dejana Habichta in Tanjo Lažetić, Edija Hilo, IRWIN, Komar & Melamid, Žigo Kariža, Zofio Kulik, Davida Maljkovića, Anjo Medved in Nadjo Velušček, Pages, Lio Perjovschi & CAA, Boruta Peterlina, Alenko Pirman, Tadeja Pogačarja & P.A.R.A.S.I.T.E. Muzej sodobne umetnosti.

Umetnosti in njena zgodovina
Med sodelujočimi so tudi Marjetica Potrč, Luka Prinčič, Marija Mojca Pungerčar, Khalil Rabah, Erzen Shkololli (Alban Hajdinaj, Anri Sala, Gentian Shkurti), Mladen Stilinović, Sašo Vrabič in Vadim Zaharov. Razstavljeni projekti so zaokrožene celote, ki jih gledalcem ponujajo kot orodje v novih procesih "zgodovinjenja umetnosti", zaradi česar lahko govorimo o drugačnem, novem odnosu med umetnostjo in njeno zgodovino.

Kakšno naj bo zgodovinjenje umetnosti?
Ozadje zamisli projekta je globalizacija, s katero se soočajo tudi umetniki. V predstavitvi razstave lahko tako preberemo, da "so se danes umetniki iz teh prostorov po eni strani znašli v situaciji, ko so še vedno v veliki meri prepuščeni lastnemu zgodovinjenju, po drugi strani pa jih na novo prebujeni interes Zahoda že uvršča v svoje muzejske zbirke, kjer jih odtujuje od lastnega konteksta. Razstava Prekinjene zgodovine se vprašuje po eni strani, kaj pomeni odsotnost sistematiziranega zgodovinjenja v prostorih izven zahodnega sveta ali na njegovem robu, in po drugi strani, katere bi utegnile biti tiste metode, ki bi pospešile procese takega zgodovinjenja."

V razstavo so vključeni tudi arhivi samizdatov, publikacij, ki na poseben način govorijo o dogajanjih v družbi in so nastala v samozaložbi, za postavitev pa jih je uredila Bojana Piškur. Postavitev je zasnovana odprto, tako da njena sestava omogoča dodajanje novih elementov tudi zunaj prostora in časa razstave, nove elemente pa lahko dodajate prek spletne strani galerije.