Harry Nilson je rojstvo Oblia razložil takole: 'Bil sem na LSD-ju in opazoval drevesa ... Ugotovil sem, da se vsa končajo s špico, da se celo vsaka vejica konča s špico, da imajo hiše špice. Oh, sem pomislil, vse ima špico, in če je nima, potem nima smisla.' (Obje v ang.: to have a point, op. n.) Foto: Cankarjev dom
Harry Nilson je rojstvo Oblia razložil takole: 'Bil sem na LSD-ju in opazoval drevesa ... Ugotovil sem, da se vsa končajo s špico, da se celo vsaka vejica konča s špico, da imajo hiše špice. Oh, sem pomislil, vse ima špico, in če je nima, potem nima smisla.' (Obje v ang.: to have a point, op. n.) Foto: Cankarjev dom
Dragomil Bole: Oblio
Cankarjev dom razstavo gosti do 17. oktobra. Foto: Cankarjev dom

V Mali galeriji Cankarjevega doma bodo so odprli fotografsko razstavo Dragomila Boleta Oblio.

Projekt je ime dobil po dečku Obliu, glavnem junaku animiranega filma The Piont (1971). Film, ki ga je navdihnil konceptualni album Harryja Nilssona, obravnava krivice v družbi ter napačno in negativno sprejemanje drugačnosti. Nilson si je namreč zamislil nenavadno, "špičasto" kraljestvo (Pointed Kingdom), v katerem mora vse in vsak imeti špičast vrh. Edina izjema je mali deček Oblio, ki ima (kljub svoji okrogli glavi) cel kup prijateljev - vse dokler ga zlobni, zavistni grof ne izobči in prežene v Brezciljni gozd (Pointless Forest). Med dogodivščinami, ki sledijo, se Oblio nauči, da vse življenju ne potrebuje špice, da bi imelo cilj ...

Oblio je nadaljevanje projekta Ideoplastike - Podobe ideomanij iz let 1985 in 1986. Zasnoval ga je daljnega leta 1985, dopolnjuje pa ga še danes. Tokratni fotografski cikel je do zaj najbolj konceptualno zasnovano Boletovo delo. Formalno in vsebinsko večplasten projekt je delo v nastajanju, osredotoča pa se na pojavnost podob, povezanih s svetom politike, in prisotnost različnih ideologij, ki jih srečujemo v našem vsakdanu.

Odtekanje časa, ujeto v objektiv
Skozi dokumentiranje pojavljanja in izginjanja določenih podob javnega življenja, ki so ali niso v interesu vladajočega sistema, dodaja avtor fotografijam elemente časa, omejitev in minljivosti. Na vseh fotografijah je avtorjeva podoba - v večini primerov samo oči in čelo -, s čimer Bole fotografijam dodaja razgibanost razmerja med subjektivnim in objektivnim.

S svojo podobo na fotografijah želi Bole prikazati vrivanje politike v običajna življenja. Čeprav ne želi biti družbeno kritičen in se ideološko ne opredeljuje, pa njegove fotografije opazovalca vseeno silijo k razmišljanju, so ob razstavi zapisali v Cankarjevem domu.

Dragomil Bole (1984) je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Fotografska zveza Jugoslavije mu je podelila naziv mojster fotografije. Razstavlja doma in v tujini; tokratna postavitev v Cankarjevem domu bo na ogled do 17. oktobra.