Tugo Šušnik se je rodil leta 1948 v Ljubljani, kjer je leta 1974 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost. Leta 1979 je opravil specialko pri prof. Andreju Jemcu in Jožetu Ciuhi. V letih 1979 in 1980 je s Fullbrightovo štipendijo študiral na Pratt Institutu v New Yorku. Od leta 1996 je docent na Oddelku za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Foto: www.mgng.net
Tugo Šušnik se je rodil leta 1948 v Ljubljani, kjer je leta 1974 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost. Leta 1979 je opravil specialko pri prof. Andreju Jemcu in Jožetu Ciuhi. V letih 1979 in 1980 je s Fullbrightovo štipendijo študiral na Pratt Institutu v New Yorku. Od leta 1996 je docent na Oddelku za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Foto: www.mgng.net
Šušnikovo globoko poznavanje zahodnoevropskega in predvsem ameriškega modernističnega slikarstva je v slovensko slikarstvo vneslo svež veter. Foto: www.mgng.net

Specifični krožni prostor Mestne galerije Nova Gorica, kjer se bo nocoj ob 19.00 odprla Šušnikova razstava, simulira univerzum v katerem slike, nalepljene ob sfere notranjosti globusa, predstavljajo domišljijsko utesnjenost avtorja v subjektu in utesnjenost gledalca v subjektu.

Akademski slikar Tugo Šušnik sodi med vodilne predstavnike srednje generacije slovenskih likovnih umetnikov. V slovenskem prostoru je navzoč že od začetka 70. let. Je izrazit slikarski teoretik. Sam pravi, da ga teoretski teksti navdihujejo v isti meri kot modernistične umetnine.

"Vendar bi bilo napačno sklepati, da so zaradi takšne usmeritve njegove slike puste in prazne - prav nasprotno, svoje koncepte uresničuje v intenzivnih barvnih kompozicijah, v katere vnaša množico raznorodnih snovi, pigmentov, draperije in pri tem uporablja najrazličnejše slikarske (in neslikarske) postopke ter tehnike," so zapisali organizatorji ob razstavi.

Šušnik je v svojem ustvarjanju prešel več razvojnih stopenj, skladnih z vprašanji, ki so jih izpostavile aktualne mednarodne likovne smernice. Ob vstopu na domače likovno prizorišče je raziskoval avtonomni izraz znotraj abstrakcije, ki je izhajala iz postavk evropskega in zlasti ameriškega povojnega modernizma, v drugi polovici 70. let pa je v svojih delih začel izpostavljati procesualnost. Konec omenjenega desetletja se je vključil v slikarstvo nove podobe in postal začetnik tega gibanja na Slovenskem.