Na razstavi z naslovom Pariz in avantgarda: Moderni mojstri iz Guggenheimove zbirke je predstavljenih okrog 30 slik umetnikov, kot so Georges Braque, Marc Chagall, Robert Delaunay, Albert Gleizes, Juan Gris, Pablo Picasso, Fernand Léger, Joan Miró in Yves Tanguy.

Razstava bo odprta do 12. maja. Ob slikah so na njej predstavljeni tudi kipi Constantina Brancusija in Alexandra Calderja, je mogoče izvedeti na spletni strani muzeja.

Kustosinji razstave sta Tracey Bashkoff in Megan Fontanella.

Skupna točka: kljubovanje akademizmu
V prvih desetletjih 20. stoletja so se številni slikarji in kiparji preselili v Pariz, ki je postal mednarodni center avantgardne umetnosti. S seboj so prinesli različne tradicije, s katerimi so prispevali h kreativnemu razvoju in se oplajali drug z drugim. Nove formalne elemente so pogosto združevali z elementi iz svojih lokalnih tradicij. Čeprav niso bili pripadniki določene šole ali sloga, pa jih je združevalo kljubovanje akademizmu, so ob razstavi zapisali v muzeju.

Ena izmed slogovnih inovacij tega obdobja je bil kubizem, čigar ime je leta 1908 naključno skoval francoski kritik Louis Vauxcelles, ki je pravzaprav želel biti porogljiv. Vodilni imeni gibanja sta bila Braque in Picasso, ki sta se prvič srečala leta 1907, navdihovale pa so ju geometrične kompozicije Paula Cezanna. Nova tehnika se je bliskovito razcvetela in pripeljala do nadaljnjega umetniškega eksperimentiranja slikarjev, kot so Marc Chagall, Robert Delaunay, František Kupka in Fernand Léger, pa tudi kiparjev, na primer Brancusija.

Po izbruhu druge svetovne vojne leta 1939 se je središče umetniškega sveta preselilo v New York. Nekateri umetniki, na primer Miro in Picasso, so sicer ostali v Evropi, a so redno razstavljali na drugi strani Atlantika, tako da so se ameriški umetniki pogosto srečevali z njihovim delom. S koncem vojne in prihodom abstraktnega impresionizma so se slikarji, ki so utelešali pariško avantgardo, tako znašli na obrobju umetniškega sveta.