PARTIZANSKI TISK SE PREDSTAVI

Spomin na ustvarjalnost v ključnih trenutkih slovenske zgodovine

Mednarodni grafični likovni center predstavlja najboljše primere vizualnega ustvarjanja, ki so nastali v vihri 2. svetovne vojne.

Tudi France Mihelič je bil med vidnimi ustvarjalci obdobja druge svetovne vojne pri nas.

Čeprav vojno obdobje v spominu Slovencev še vedno živi predvsem kot čas grozot, pa tudi tedaj umetniki niso zapostavili svojega poslanstva. To bo bo dokazala razstava Partizanski tisk.

Oblikovanje tudi za povsem praktične namene
V okviru razstave Partizanski tisk prostori Mednarodnega likovnega grafičnega centra ne gostijo le proizvodov čistega umetniškega ustvarjanja, ki so nastali zaradi osebne potrebe umetnikov po upodabljanju dogodkov, ki so se zgodili bodisi v zunanjem bodisi v notranjem intimnem svetu. V Tivoliju so namreč na ogled postavljena tudi sredstva političnoideološke propagande, oblikovalski dosežki, ki so nastali za potrebe partizanskih tiskovin, izredno pomembni pa so tudi primerki knjig, ki so jih kulturno zavedni Slovenci izdali v obdobju vrtinca svetovne vojne.

Posebno pozornost velja tako posvetiti izdaji Prešernove Zdravljice, ki so jo leta 1944 natisnili v gorenjski tiskarni Trilof. Knjižica namreč velja za primer najlepšega in najrazkošnejšega partizanskega tiska.

Dvojni Janusov obraz partizanske umetnosti
Tako kot se je v skladu z razvojem dogodkov na glavnih svetovnih bojiščih in tudi na domačih bojnih poljih spreminjalo razpoloženje v vrstah partizanskih gverilskih bojevnikov, tako tudi partizanska umetnost izkazuje izrazito emocionalno ambivalentnost. To je umetnost, ki po eni strani izraža izrazito navdušenje, občutja pripravljenosti na aktivizem in žrtvovanja lastnega življenja za boljši jutri celotnega naroda. Obenem pa so umetniki kaj radi zapadli v melanholijo vsakdana, v kateri so ustvarili lirične izpovedi svojih notranjih bolečin.

S smetišča v galerijo
Razstava, ki bo predstavila tudi dela znanih likovnikov, kot so bili Božidar Jakac, Ive Šubic in France Mihelič, je tudi dokaz izjemne iznajdljivosti umetnikov. Ti so namreč v obdobju splošnega pomanjkanja material za svoje stvaritve iskali celo po smetiščih.