V pariškem Centru Pompidou so na ogled postavili razstavo slikarja Paula Kleeja (1879-1940). Postavitev z naslovom Paul Klee - Ironija na delu združuje okoli 250 del; več kot polovica jih je v Franciji razstavljenih prvič. Rdeči niti razstave, ki je zasnovana kronološko, sta satira in ironija, ki sta odločilno zaznamovali umetnikova dela.

Razstava bo na ogled do 1. avgusta, med vrhunci postavitve pa muzej izpostavlja oljno sliko z naslovom Insula Dulcamara iz umetnikovega poznega opusa, ki je nastala le dve leti pred umetnikovo smrtjo.

Poznate Kleejevo vez s Slovenci?
Klee se je rodil v kraju Münchenbuchsee blizu Berna. Med letoma 1898 in 1901 je v Münchnu pri Antonu Ažbetu in Franzu von Stucku študiral slikarstvo. Nekaj mesecev je preživel v Parizu, kjer se je navdušil nad impresionisti.

Leta 1912 je sodeloval s skupino Der Blaue Reiter (Modri jezdec), leta 1914 pa je z Augustom Mackejem obiskal Tunizijo. V letih 1920-31 je bil mentor za slikarstvo v Bauhausu, v letih 1931-33, ko so ga nacisti odpustili, pa profesor v Düsseldorfu.

Tudi profesuro na umetniški akademiji v Düsseldorfu je kmalu izgubil. Bilo je to leta 1933, ko je Hitler postal kancler in ko je bila Kleejeva umetnost razglašena za izrojeno. Že čez nekaj let pa je Kleeja prizadela še ena nesreča. To je bila bolezen sklerodermija, zaradi katere je po letu 1937 vedno težje slikal. To ga je zelo težilo, kar se je izrazilo tudi v ustvarjalnosti njegovega poznega obdobja, ki ga zaznamuje melanholično razpoloženje.

Barviti svet sanj
Klee je v slikarstvu združil abstraktnost Kandinskega z govorico sanjske risbe, polno simbolov in elementov nadrealizma. Po potovanju v Tunizijo in odkritju mediteranske svetlobe je uporabljal bogato, skladno in toplo lestvico barv. V zadnjem obdobju pa so njegove barve potemnele in v slikah je mogoče zaznati tudi politične aluzije.