Nizozemski princ Williem-Alexander, sicer daljni potomec carja Petra I. Velikega, in direktorica muzeja Cathelijne Broers na odprtju razstave. Foto: EPA
Nizozemski princ Williem-Alexander, sicer daljni potomec carja Petra I. Velikega, in direktorica muzeja Cathelijne Broers na odprtju razstave. Foto: EPA
V amsterdamskem muzeju Ermitaž so na ogled tudi orodje, ki ga je Peter I. Veliki uporabljal v ladjedelnici, pa tudi njegova nagačena psička Liza in njegov herbarij. Foto: EPA

Prav tam je v muzeju Ermitaž, podružnici slovitega muzeja iz Sankt Peterburga, zdaj na ogled razstava, posvečena ruskemu carju Petru I. Velikemu, na kateri je predstavljenih okoli 700 eksponatov. Med drugim so razstavljeni prenosno stranišče, žaga za amputacije in Rembrandtova slika.

Postavitev z naslovom Peter Veliki, navdahnjeni car predstavlja uvod v nizozemsko-rusko leto, v sklopu katerega bodo proslavili večstoletne vezi med državama.

Car, ki je Rusijo približal Evropi
Različni predmeti, slike, zlati nakit iz Sibirije, orožje, dokumenti in številni osebni predmeti pripovedujejo o življenju in pomenu tega znamenitega ruskega carja, ki je živel med letoma 1672 in 1725 in ki je Rusijo s številnimi reformami približal Evropi.

Eden od najpomembnejših eksponatov na razstavi, za katero so umetnine in druge predmete posodili muzej Ermitaž v Sankt Peterburgu in številni svetovni muzeji, je Rembrandtova slika Davidovo slovo od Jonatana. To je Peter Veliki od umetnika leta 1716 kupil za 80 guldnov.

Peter Veliki je bil sin carja Alekseja I. Mihajlovića in njegove druge žene Natalije K. Nariškine. Bil je eden najpomembnejših vladarjev v zgodovini Rusije. Podredil si je bojarje in dumo zamenjal z državnim senatom, reformiral je državno upravo in ustanovil sveto sinodo kot najvišji kolegialni organ Cerkve.

Organiziral je redno vojsko, zgradil ladjevje, z vsemi silami podpiral razvoj trgovine, obrti, rudarstva in industrije, uvedel evropska oblačila, ustanovil različne šole in začel leta 1703 ob ustju Neve graditi novo prestolnico Sankt Peterburg. V deželo je povabil številne zahodne učenjake, umetnike in trgovce.