Ogromen, s tremi zankami "prilagojen" simbol večnosti iz ogledal je postavljen na zunanjo stran steklene piramide. Obrnjen proti zahodu, na francosko poslovno okrožje La Defense, stoji v protest proti kapitalizmu. Kot piše Thomas Adamson za Associated Press, ta odsevni simbol predstavlja močno politično gesto, ki izziva politike in družbo, da pogledajo v zrcalno površino in priznajo prekoračenje dejanskih zmožnosti, razraslo preobilje, ki je vodilo do globalne finančne krize.
Michelangelo Pistoletto, eden vodilnih umetnikov gibanja Arte Povera, ki se z uporabo skromnih in vsakodnevnih materialov upira golemu konzumiranju, o delu pravi: "Politiki bi se morali pogledati v ogledalu, se naučiti prevzemati odgovornost za to grozovito zmešnjavo in razmišljati o neskončni prihodnosti, ki je pred človeštvom."
Tretji paradiž kot zlitje dobrega iz preteklosti in sedanjosti
Simbol, naslovljen Tretji paradiž, naslavlja domišljijo posameznega obiskovalca razstave Leto ena – Paradiž na Zemlji in za Pistoletta naznanja spravo med naravo in človeškimi izumi, ženskim in moškim principom, novo konceptualno matrico, ki reflektira raznolike odnose med človeštvom in družbo, da bi si lahko zamislili popolnoma novo svetovno ekonomijo, je zapisal na spletni strani svoje fundacije Cittadellarte. Naslov Tretji paradiž po njegovem mnenju simbolizira zlitje prvega - naravo - in drugega paradiža - človeških izumov.
Odzivi obiskovalcev so različni. "Ne vem natančno, kaj ta simbol pomeni, vsekakor pa izgleda zelo 'kul'," je odziv, ki se postavlja ob bok mnenjem, ki v znaku prepoznajo kritično stališče do današnje družbe: "Fantastično je; kot oko, ki gleda na Pariz, kakršen je postal: finance, pohlep."
Ogledala in rabljene cunje med Louvrskimi zbirkami
Pistoletto je prvi umetnik, ki je z umetniškim delom označil tudi zunanjost piramide. V notranjosti muzeja pa je med klasične umetnine antičnih kipov, med zbirko italijanskega slikarstva in srednjeveško zbirko razpostavil več del iz ogledal in rabljenih oblačil.
Blizu Mona Lize je postavljeno ogledalo s podobo turista, ki fotografira. "Rad se tudi šalim ... Poskušam povedati, da ljudje ne gledajo več z lastnimi očmi, da zgolj konzumirajo in fotografirajo Mono Lizo le zato, ker je slavna. Želim si, da bi ljudje o tem razmišljali," pravi Pistoletto.
Druga instalacija je sestavljena iz Venere iz marmorja, ki stoji pred velikanskim kupom oblačil, kot metafora za razmetan in napolnjen svet, ki si je prisvojil in onesnažil tudi naravo. "Kup je sestavljen iz rabljenih oblačil, ampak so vsa dobro oprana," se je pošalil: "Ne pozabite, to je Louvre."
Gledalci vključeni v umetniško delo
Za Pistolettijeva dela je značilno raziskovanje vprašanj časovnosti, preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Z deli, ustvarjenimi prav za razstavo v Louvru in razkropljenimi med muzejsko zbirko, tako Pistoletti vzpostavlja dialog med mojstrovinami preteklosti in sodobnostjo in uteleša srečanje nezdružljivih civilizacij. Sedanjost predstavljajo podobe obiskovalcev, ujete v ogledala, prihodnost pa naznanja simbol Tretjega paradiža. Kot je zapisano na spletni strani fundacije Cittadellarte, v teh intervencijah odzvanjajo tudi elementi tega, kar konstituira muzej v današnjem stoletju.
Pistoletto gledalca vključuje v kompozicijo umetnine. Njegove zrcalne slike spodbujajo premislek o namenu umetnosti in izzivajo lastnosti perspektive ter gledalca soočajo z lastno odgovornostjo do razvoja družbe. Njegove Zrcalne slike (Mirror Paintings), poslikane ali fotografirane silhuete, pritrjene na zloščeno jeklo, skulpture in instalacije, spremljajo tudi gledališki performansi in pogovori, kar je začetek novih serij razstav v Louvru, ki bodo odpirale svežo perspektivo na stalne muzejske zbirke s principom kontrapunkta, umetniki pa bodo lahko organizirali tudi program diskusij ter drugačnih srečevanj in sodelovanj.