Zbirka londonske galerije Saatchi, ki je vredna 30 milijonov evrov in velja za najpomembnejšo britansko zbirko moderne umetnosti v zasebni lasti, bo donacija skladu. 67-letni Saatchi, eden najvplivnejših ljudi v svetu vizualne umetnosti zadnjih dveh desetletij, še naprej ostaja na čelu ustanove. Prenos bo opravljen "zelo kmalu", je s podatki zaenkrat skopa direktorica galerije Rebecca Wilson.

Odpovedal se bo celo svojemu imenu
Umetnost bo še naprej domovala v Galeriji Saatchi, ki se razprostira na okoli 21.000 kvadratnih metrih v londonskem okrožju Chelsea, kjer je shranjena od leta 2008. Ko bo Saatchi odšel v pokoj, jo bodo preimenovali v Muzej sodobne umetnosti London (Museum of Contemporary Art London). Poleg hrambe stalne zbirke bo ta prodajal stara in kupoval nova umetniška dela, za javnost pa bo vstop še naprej brezplačen. Saatchijeva poteza tako odstopa od ustaljene prakse bogatih dobrodelnežev, ki po navadi zahtevajo (ali pa vsaj privolijo v to), da se po njih poimenuje celotna stavba ali kako krilo, za katerega so prispevali.

"Saatchi je prepričan, da je za muzej ključnega pomena, da bo lahko še naprej razstavljal 'živa' in sproti nastajajoča dela, ne pa, da bo igral vlogo arhiva zgodovine umetnosti," so zapisali njegovi tiskovni predstavniki (skrivnostni galerist le redko daje intervjuje).

Zgodbo o tem, kako je Saatchi odkril veliki potencial Tracey Emin in Damiena Hirsta, ki sta se prek razstavljanja umazanih in nepospravljenih postelj ter v formaldehidu konzerviranih živali prebila na svetovno umetniško sceno, najbrž ni treba znova ponavljati. Tracey Emin, katere antologijska postavitev My Bed bo prav tako del donacije, je ob tej priliki izjavila: "Čisto iz sebe sem. Ko bi vsaj več ljudi imelo takšne zamisli." Podobno navdušen je konceptualni umetnik Grayson Perry, čigar dela so prav tako v "paketu": "Čudovita novica! Ponosen sem, da sem del še ene nacionalne institucije."

Med dragocenejšemi Saatchijevimi trofejami, od katerih se je pripravljen ločiti, velja omeniti še postavitev Tragic Anatomies Jaka in Dinosa Chapmana (mutirane človeške lutke v nekakšni variaciji rajskega vrta), inštalacijo Richarda Wilsona z zgovornim naslovom Oil Room (gre namreč dobesedno za zapečateno sobo, do polovice napolnjeno z oljem) in še precej svežo postavitev Emily Prince, ki sobo polni s slikami ameriških in britanskih vojakov, ki so padli v Iraku in Afganistanu (zbirko, v kateri je že več kot pet tisoč slik, sproti dopolnjuje).

Podrobnosti okrog tega, kako bo država upravljala z zbirko, so zaenrat še v zraku, vsekakor pa bo galerija morala pokrivati sprotne stroške obratovanja, vključno z najemnino za prostor v nekdanji vojašnici. Vsa podarjena dela bodo na skupni razstavi zbrali leta 2012; za večino je Saatchi zahteval, da se jih ne sme nikoli prodati, ostala pa so na razpolago za menjavo za stvaritve vzhajajočih umetniških zvezd. Ves zaslužek od prodaje spominkov in umetnin bo namenjen za nakup novih del.

Donacijo je pohvalil tudi minister za kulturo Jeremy Hunt: "Charles Saatchi je ustvaril zbirko, ki ima ogromno mednarodno veljavo. Njegova odločitev, da dela podari narodu, je neverjetno plemenita gesta in v imenu vlade se mu zanjo zahvaljujem."

"Pomembna je umetnost, ne zbiratelji"
Saatchi, ki je, mimogrede, poročen z britansko televizijsko kuharico Nigello Lawson, je pred dobrim letom dni v intervjuju za The Observer svoj nazor popisal takole: "Zbiratelji umetnosti so, širše pogledano, precej nepomemben del slike. Kar je važno in kar preživi, je umetnost. Kupim umetnine, ki so mi všeč. Kupim jih, da jih vključim v razstave. Potem jih, če si mi zazdi, prodam in kupim druge umetnine. Ker to počnem že 30 let, mislim, da je večina umetniškega sveta počasi že dojela moj pristop."
V galeriji si oglete še nekaj del, ki jih Saatchi podarja Veliki Britaniji.