V muzejih Gorenjske so se odločili, da s skupno razstavo in publikacijo predstavijo nekaj svojih značilnih in edinstvenih muzejskih predmetov, s katerimi želijo - kot so zapisali v muzejih iz Škofje Loke, Kranja, Jesenic, Kamnika, Radovljice in Tržiča - pritegniti pozornost številnih obiskovalcev in jih navdušiti, da se odpravijo po gorenjski muzejski poti. Razstavo, ki so jo naslovili Zakladi Gorenjske, bodo odprli danes ob 19. uri v Groharjevi galeriji Loškega muzeja.
Loški muzej je v svojih depojih poiskal razstavne predmete, ki pripovedujejo o zgodovini mesta, katerega nastanek sta spodbudila potreba po varnosti in tej namenjen grajski kompleks z obzidjem. V 11. stoletju je bil zgrajen stolp na Kranclju, ki je leta 1270 postal sedež oskrbnika loškega gospostva. Konec 12. stoletja se mu je pridružil Loški grad. O nekdanjem življenju na gradu med drugim priča bronasti svečnik v obliki paža, ki danes v rokah drži le še en podstavek za svečo; ko so ga izdelali konec 14. ali na začetku 15. stoletja, je držal dva. Na ogled je tudi pečnica iz žgane gline, okrašena z gotskimi formami in križem. Strokovnjaki jo uvrščajo na začetek 15. stoletja. Pogled na Škofjo Loko pa ponuja zaobljubna slika iz 17. stoletja iz Sopotnice oziroma njena kopija iz leta 1840.

Gorenjski muzej, ki bo prihodnje leto praznoval šest desetletij, svojo zgodbo začne z nakitom iz groba karnijske kneginje, ki so ga leta 2004 odkrili na Lajhu, nas popelje prek listine, s katero je kranjski župnik Koloman leta 1412 župnijski cerkvi podaril tri dragocene rokopise, prek krstne zibelke iz 19. stoletja iz Bohinjske Češnjice, nadaljuje z Zajčevim osnutkom za Prešernov spomenik v Ljubljani in sklene s telefonskim aparatom podjetja Iskra, ki ga je nekoč imelo skoraj vsako gospodinjstvo, danes pa bi se ga verjetno razveselili ljubitelji 'starin' mlajšega datuma.
Dediščina skrinj kot simbolna vez gorenjske doline
Skrinje so v središču predstavitve zbirke Gorenjskega muzeja Jesenice, ki sicer hrani dediščino, povezano zlasti z zgodovino železarstva in planinstva, širše pa z življenjem ljudi doline od Jesenic do Rateč. Šest razstavljenih skrinj po eni strani predstavlja vsebinsko pestrost zbirk, obenem pa simbolno povezuje kraje in zgodovino gorenjske doline.
Muzej Kamnik, ki hrani arheološko, zgodovinsko, etnološko in umetnostnozgodovinsko dediščino območja Kamnika, Domžal, Komende, Lukovice, Mengša, Moravč in Trzina, med drugim razstavlja sliko Mihe Maleša, šivalno mizico Thonetovega pohištva in 900 let starejši ključ, ki so ga našli v rimskem vodnjaku v Suhadolah.

Od čevljarstva do panjskih končnic
Tržiški muzej predstavlja zlasti obrtniško tradicijo kraja, ki je v kroniki samostana Stična prvič omenjen leta 1261. Mesto je znano predvsem po čevljarski obrti, ki je bila sredi 19. stoletja doma že skoraj v vsaki tretji hiši. Tudi na s tem povezano usnjarsko in barvarsko ter tekstilno obrt ne gre pozabiti.

Raznovrstne so oblike predmetov, ki predstavljajo kovaško in graversko tradicijo območja Krope. Za kroparsko umetno kovaštvo so bila v oblikovnem pogledu odločilna petdeseta leta 20. stoletja, ko je nastalo več prepoznavnih izdelkov, med drugim t. i. Bertoncljev poročni svečnik.

O posebnosti slovenskega čebelarstva pa pričajo poslikane panjske končnice, ki pripovedujejo o razmišljanju slovenskega kmeta in njegovem vedno posebnem odnosu do čebel. Poslikane panjske končnice, ki jih hranijo v Čebelarskem muzeju Radovljica, so se pojavile sredi 18. stoletja, najprej domnevno prav na območju Gorenjske.