Leta 1882 rojena Dunajčanka Helena Kottler je kljub nasprotovanju družine želela postati umetnica. Leta 1907 se je vpisala na dunajsko Umetnostno šolo za žene in dekleta, znano kot Damsko akademijo, ki je bila edina možnost zanjo, kajti večina visokošolskih zavodov v svoje programe ni sprejemala žensk. Po prejemu državne štipendije leta 1910 je pet mesecev preživela v okolici Modene, po vrnitvi na Dunaj pa se je zaposlila kot ilustratorka, najela lastni atelje in se novembra 1913 poročila z Vurnikom.

Leto pozneje sta se zakonca preselila na Kranjsko, zaposlena z naročilom za zasebno kapelo škofa Andreja Karlina v škofijskem dvorcu v Trstu. Kot je zapisal kustos razstave Andrej Smrekar, naj bi Helena, ki dotlej ni imela nikakršnih izkušenj s cerkvenim ali monumentalnim slikarstvom, naslikala več velikanskih platen, od katerih pa je dejansko končala samo Marijino oznanjenje. Slikarka je bila povsem, tudi družbeno, odvisna od moža in je ustvarjanje doživljala kot tlako naročil, rokov in ponavljajočih se nalog.

Po tragediji, ki je doletela družino leta 1942, ko so italijanski okupatorji ustrelili njunega sina Nika, je izgubila vero v umetnost in ustvarjanje, naročila so usihala, z možem sta se preselila v Radovljico, kjer je leta 1962 umrla.

Kot je še zapisal avtor razstave, so njena dela, njeni modeli so bili skoraj izključno družinski člani, zaradi obilice dela za naročnike največkrat ostala nedokončana.

Razstava prikazuje številne pripravljalne študije, skice, risbe in tudi nekaj izpovednih utrinkov. Osrednji eksponat na razstavi bo Oltar oziroma krilni tabernakelj sv. Evangelistov iz cerkve sv. Petra v Radovljici, ki so ga restavrirali dva meseca, preden so ga v ponedeljek pripeljali v galerijo. Ključni restavratorski poseg je bilo čiščenje. Če medenina ni zavarovana z lakom, namreč začne temneti že v manj kot uri.

Več o razstavi v prispevku Polone Balantič.