Triptih Med črnim in belim iz l. 2006 je s kompleksnostjo in raznovrstnostjo izraznih sredstev pokončnih slik, ujetih v ležeč format, zgovoren primer t. i. tihe umetnosti, ki občutljivega gledalca vabi v kroženje večnega gibanja. Foto: Cankarjev dom
Triptih Med črnim in belim iz l. 2006 je s kompleksnostjo in raznovrstnostjo izraznih sredstev pokončnih slik, ujetih v ležeč format, zgovoren primer t. i. tihe umetnosti, ki občutljivega gledalca vabi v kroženje večnega gibanja. Foto: Cankarjev dom

Za Vlada Stjepića posebej veljajo besede umetnostnega kritika Norberta Lyntona, da slike zahtevajo zrenje, ne le bežnega pogleda, in besede Vasilija Kandinskega, da so slikarju dovoljene vse oblike in barve pod pogojem, da je njihov izbor posledica njegove notranje nuje.

MAruša Avguštin

Kot je zapisala Avguštinova v razstavo spremljajočem besedilu, Stjepič že od konca študija na ALU-ju gradi svoj likovni izraz v skladu s svojo likovno in človeško občutljivostjo in odprtostjo. "Če je risba kot neposreden pretok umetnikove energije na slikarski nosilec zanj najznačilnejša, so njegove slike hkrati tudi zbir številnih drugih variant poseganja vanje. Zgradbo likovnih kompozicij kakor tkanje dopolnjuje s polaganjem sukanca in z belimi ali s črnimi nitmi dosega reliefno razgibanost in 'zvočnost' podob. Poleg črtovja v odtenkih prevladujočih sivih tonov na različnih ravneh polaga ploskve, jih prekriva z akrilno emulzijo in uporablja še druge neslikarske materiale od gaze, delcev fotografij do raznih vrst papirja, ki jih izbira glede na njihovo strukturo."

Spontanost slikanja
Po Stjepićevih lastnih besedah njega samega ne zanima podoba, ki bi jo pred tem uzrl v svoji zavesti, ker bi bila le ponovitev njemu že videnega. Stjepić se želi predati ustvarjalnemu toku od trenutka, ko se njegova roka z različnimi risali dotika nosilca, ko skoraj kakor v zanosu nastaja nekaj, česar dotlej še ni bilo. Vendar pa tudi to spontanost slikar v nekem trenutku zaustavi in uravnoteži s kompozicijo heterogenih elementov v skladnost, ki na gledalca deluje kot avtorjeva meditacija z enigmatičnim nabojem in ga nagrajuje z lepoto, ki je odsev umetnikovega sublimnega izraza.

Stjepić se je rodil leta 1958 v Koscih v Bosni in Hercegovini. Srednjo šolo za oblikovanje je obiskoval v Sarajevu, od leta 1978 do 1982 pa se je šolal na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, na oddelku za slikarstvo, kjer je leta 1984 končal podiplomski študij. Od leta 1985 ima status samostojnega kulturnega delavca in je član Društva slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. Predstavil se je že na številnih samostojnih in skupinskih razstavah po slovenskih in tujih razstaviščih. Njegova dela so bila nazadnje na ogled v sklopu razstave Risba na Slovenskem II, 1940-2009 v Mestni galeriji Ljubljana.

Za Vlada Stjepića posebej veljajo besede umetnostnega kritika Norberta Lyntona, da slike zahtevajo zrenje, ne le bežnega pogleda, in besede Vasilija Kandinskega, da so slikarju dovoljene vse oblike in barve pod pogojem, da je njihov izbor posledica njegove notranje nuje.

MAruša Avguštin