Predsednik Francois Hollande je novi-stari Musee de l'Homme, ki stoji na prestižni lokaciji - na nasprotnem bregu reke Sene od Eifflovega stolpa - slavnostno inavguriral v četrtek. "Lepotna operacija" muzeja, ki se je prvič odprl leta 1937, je stala več kot 92 milijonov evrov.

Chirac jim je vzel raison d’être
Potem ko je predsednik Chirac pred leti odredil, naj se velik del francoske antropološke zbirke preseli v (takrat še čisto novi) Muzej umetnosti in civilizacij Quai Branly, je obisk Muzeja človeštva tako zelo upadel, da so bili leta 2009 prisiljeni ustanovo zapreti in skleniti, da je čas za obsežno prenovo.

Prvotni namen muzeja je bil, na enem samem mestu zbrati eksponate, ki definirajo človeštvo, in tako prikazati razvoj vrste z vso njeno raznolikostjo vred. Muzej Quai Branly si je prisvojil njihovo etnološko razstavo, a kuratorka Evelyne Heyer zatrjuje, da med obema muzejem trenutno ni niti prekrivanja področij niti konflikta interesov. "Njihov pristop je popolnoma umetniški, naš pa znanstven."

Ker so pred desetimi leti izgubili približno 300 tisoč eksponatov, nekaj časa ni bilo jasno, ali se bo muzej sploh še kdaj postavil na noge. "To je bil velik šok ... izgubili smo pol zbirke in nihče ni vedel, kaj bo z nami. Po naravi sem optimistka, ampak pred desetimi leti je bilo težko biti optimist glede naše prihodnosti," se spominja Heyerjeva. "Raje smo priložnost izkoristili za razmislek o tem, kaj lahko postanemo, in odločili smo se, da se bomo osredotočili na temo evolucije človeka."

In danes?
Zunanjost velike stavbe v slogu art dekoja sicer ostaja enaka, notranjost pa se lahko pohvali z 2500 kvadratnimi metri prenovljenih razstavnih prostorov, kjer eksponati popisujejo zgodovino in razvoj človeške vrste.

Stalna postavitev se vrti okrog treh ključnih vprašanj: Kdo smo?, Od kod prihajamo? in Kam smo namenjeni?. Muzej se namreč še vedno lahko pohvali z eno največjih zbirk prazgodovinskih artefaktov na svetu, dokupili pa so tudi precej novih kosov za svojo etnološko zbirko.

Od kromanjonca do Descartesa
Med razstavljenimi eksponati sta na primer tudi lobanja kromanjonskega človeka iz poznega paleolitika in pa lobanja slovitega francoskega filozofa in matematika Renéja Descartesa. Stopnišče krasi množica doprsnih kipov iz 19. stoletja, ki predstavljajo raznolikost človeštva. Del razstave je posvečen tudi vplivu, ki so ga ljudje imeli na svojo okolico: na ogled je pisan senegalski avtobus, pa koča iz Mongolije in več ročno izdelanih predmetov.

"Kar bi radi predstavili obiskovalcem, so tista velika vprašanja, s katerimi se trenutno ukvarjamo v zvezi s prilagajanjem človeka na samega sebe. To so konec ista vprašanja kot pred deset tisoč leti," je prepričan namestnik kuratorja Jean Pierre Vigne.

Tako zelo različni - pa smo res?
Velik del razstave je posvečen ilustraciji dejstva, da imajo vsi pripadniki vrste homo sapiens, ne glede na to, kje živijo, 99,9-odstotno enak DNK. Telesne razlike se da pojasniti z genetiko, fiziološko prilagoditvijo na okolje, življenjskim slogom in naključnimi faktorji. "Kot vrsta smo si genetsko neznansko podobni, obenem pa smo med seboj tako zelo različni. Ta raznolikost je silno pomembna," pravi Heyerjeva.

Muzej za javnost vrata odpira danes, prve tri dni pa ga lahko obiščete brezplačno.