Izbor fotografij je nastal v zadnjem desetletju. Prav v tem času je fotografija spet postala zelo priljubljeno sredstvo dokumentiranja, saj so digitalni fotoaparati postali dostopnejši tudi širšim množicam. Beck pa se je vrhunski tehnologiji uprl in začel fotografirati s preprostimi fotografskimi aparati, celo s kamero obskuro. Bolj prvinske podobe stvarnega sveta je Beck posnel kar s preprosto fotografsko opremo.
Madžar na delu v ZDA41-letni umetnik se je že kot najstnik začel zanimati za fotografijo. Na akademiji za gledališče in film je film študiral najprej doma v Budimpešti, v zadnjem desetletju preteklega stoletja pa še v ZDA, kjer ustvarja in poučuje še danes.
Fotografije (skoraj) brez ljudi
Ob njegovi tokratni razstavi Silence Friction je Katalin T. Nagy zapisala, da na Beckove fotografije človeške figure vstopajo zelo redko, kadar pa že, pa nanje stopijo nežneje kot sanje. Beck raziskuje pokrajine brez ljudi, ki pa so okolju kljub temu vtisnili svoj pečat.
Krik tišine
"Naslov Silence friction je določil umetnik, Zvoki tišine/kriki tišine? bi lahko dodali mi. Res, tišina ima veliko zvokov. Tišina sanjske, spokojne in mirne pokrajine ter tišina samotnosti in bežnosti sta popolni nasprotji. In potem je tu še nedoumljiva tišina barak v Auschwitzu, ki spominja na krik mutastega," razmišlja Nagyjeva.
"Slikarske" fotografije
V zadnjih letih se je Beck z nežnimi toni, osredotočenostjo na močno ali šibko osvetljene podrobnosti, odločno kompozicijo in izogibanjem naključnosti odmaknil od fotografije in se približal slikarstvu. V skladu s to filozofijo se izogiba realističnim fotografijam, ki temeljijo na motivih, ampak se bolj posveča meditativni in poetični strani.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje