Kako veličastna je bazilika sv. Petra, se najbolje vidi z zraka, treba pa je dodati, da pogled nekoliko kazi vedo onesnažen in zato moten zrak nad Rimom. Foto: EPA
Kako veličastna je bazilika sv. Petra, se najbolje vidi z zraka, treba pa je dodati, da pogled nekoliko kazi vedo onesnažen in zato moten zrak nad Rimom. Foto: EPA
Bazilika sv. Petra
Umetniki, ki so ustvarili stropne poslikave, so dobesedno mučili svoje telo. Pri slabi svetlobi so dan za dnem ležali na hrbtih in izrisovali drobne poteze. Foto: EPA
Kupola bazilike sv. Petra
Graditelji kupole so bili pravi ekstremni športniki. Delo na veliki višini brez varovanja je mnoge stalo življenja.

Rimsko razstavišče namreč gosti veliko razstavo Petros eni (Peter je tukaj), ki so jo pripravili ob 500-letnici bazilike sv. Petra. Razstava predstavlja zgodovino slovite cerkve in dela umetnikov, ki so sodelovali pri okraševanju cerkve, ki so jo zgradili po načrtih arhitekta Bramanteja. Do 8. marca 2007 bo tako na ogled več kot 100 del Raphaela, Michelangela, Titiana, El Greca, Caravaggia, Berninija, Rembrandta in Borrominija, ki so jih v Rim med drugim poslali Metropolitanski muzej iz New Yorka, dunajska Albertina, Louvre, galerija Uffizi iz Firenc, nekaj eksponatov je seveda prispeval tudi vatikanski muzej.

Vsi, ki so "gradili" baziliko sv. Pavla
Kuratorji razstave zo zares poskrbeli, da ne bo ostal prezrt niti en umetnik, ki je prispeval h končni podobi cerkve, ki je že pol tisočletja eden izmed simbolov katoliške vere. A pot do tega simbola ni bila lahka. Gradnja bazilike sv. Petra je bil eden najbolj zahtevnih arhitekturnih projektov renesančnega sveta, katerega zahtevnost je primerljiva z gradnjo kupole katedrale v Firencah. Največja cerkev v Evropi je, nekoliko presenetljivo, tudi stolna cerkev Carigrada, medtem ko je rimska stolnica cerkev sv. Janeza Lateranskega.

Ena izmed največjih znamenitosti bazilike sv. Petra je seveda grob prvega papeža. Leta 1950 je papež Pij XII. po radiu svetu razglasil odkritje groba apostola Petra, ki so ga našli med arheološkimi izkopavanji pod kripto bazilike. Na grobu je nekoč ležala kamnita plošča z zgodnjekrščanskim napisom, ki je eden najbolj zanimivih predmetov, predstavljenih na tokratni razstavi v razstavišču Braccio di Carlo Magno.

Gradnja kupole kot visokoadrenalinski šport
Razstavljena je tudi maketa kupole bazilike svetega Petra, ki jo je načrtoval Michelangelo. Gradnja kupol je bila eden največjih izzivov renesančnih arhitektov, saj gradbeniki niso imeli na voljo gradbenih strojev in varovalnih naprav, s pomočjo katerih je danes mogoče uresničiti zares velikopotezne gradbeniške projekte.

Baziliko sv. Petra so po Bramantejevih načrtih gradili med letoma 1506 in 1626, gradnjo znamenite kupole pa je vodil Michelangelo, ki je leta 1546 prevzel mesto vodje gradnje bazilike in ki je tudi avtor načrta za kupolo. Michelangelo nikoli ni videl zgrajene kupole. Ko je leta 1564 umrl, je bil dokončan komaj tako imenovani boben kupole, gradnjo oboka kupole pa je med letoma 1585 in 1890 vodil arhitekt Giacomo della Porta.

Kaj je bilo prej?
Razstava ob 500. obletnici bazilike sv. Petra sega tudi v obdobje pred začetkom gradnje. Eden izmed razstavnih sklopov namreč prikazuje ustanavljanje antične bazilike - cerkev sv. Petra stoji nad Konstantinovo baziliko, ki je služila vernikom v letih, ko je krščanstvo postala ena izmed državnih, kasneje pa tudi edina uradna vera rimskega cesarstva. Na začetke rimske škofije, s tem pa seveda tudi na začetke celotnega krščanstva, pa nas spominja tudi del razstave, ki govori o osebnostih in delih apostolov Petra in Pavla.