Razstava skuša biti 'potovanje skozi svet grško-rimskega podobja': sledijo si bogovi, junaki, rituali ter prizori iz vsakdanjega in erotičnega življenja. Foto: EPA
Razstava skuša biti 'potovanje skozi svet grško-rimskega podobja': sledijo si bogovi, junaki, rituali ter prizori iz vsakdanjega in erotičnega življenja. Foto: EPA
Stari Rimljani so s poslikavami okrasili notranje in zunanje stene svojih hiš. Stoletja so jih seveda uničila - z izjemo Pompejev, kjer je vulkanski prah freske zamrznil v času.

400 fresk, o katerih teče beseda in so last narodnega arheološkega muzeja v Neaplju, se je ohranilo zato, ker jih je pod seboj, kot cele Pompeje, v zloglasnem izbruhu leta 79 n. š. pokopal pepel iz Vezuva. Na podlagi teh fresk je arheolog August Mau tudi naredil svojo razdelitev podskupin stenskih poslikav rimske antike; v 18. in 19. stoletju so jih "spraskali" z zidov pompejskih vil in jih preselili v muzej (z izjemo fresk "prvega sloga" (po Mau), ki so jih pustili na stenah, ker ni šlo za figurativno umetnost). Nova postavitev jih predstavi v drugačnem vrstnem redu, ki skuša poustvariti vzdušje in vrstni red hiš, v kakršnem so bile najdene.

Podrobnosti, kakršnih še niste videli
Izpod plasti časa so se s pomočjo mukotrpne restavracije pokazale podrobnosti in barve, ki so strokovnjakom ponudile nov vpogled v estetiko, tehniko in slog starorimskega slikarstva.

Najlepši primer "drugega sloga" po Mauu so freske iz vile Boscoreale - vladarji, filozofi in poosebljena božanstva so izrisani na rdečem ozadju iz cinobra, kar je za umetnost Pompejev značilno. V sobi, posvečeni tretjemu slogu, je zbrana serija dekorativnih elementov in velikih slik, na katerih je pokrajina pomembnejša od človeške figure.

Četri slog (60-80 n. š.) je bil v Pompejih v času, ko je mesto ostalo zamrznjeno v času, najbolj prisoten. Z zidov hiš Meleagra, Marsa in Venere ter Dioskura so potegnili prizore iz antične mitologije, med drugim tudi poroko Here in Zevsa ter Marsa in Venere in na Naksosu zapuščeno Ariadno.

A. J.