V Umetnostnozgodovinskem muzeju v avstrijski prestolnici so v svojih obsežnih zbirkah poiskali takšna dela, ki tako ali drugače obravnavajo razna bitja, sad človekove domišljije - od demonov, zmajev, kentavrov, do sfing in samorogov.
Dela nekaterih najbolj znanih mojstrov, ki so skozi stoletja krojili umetnost, so razstavljena pod naslovom Grozljivo lepo - Pošastno v umetnosti, razstava pa se ustavi tudi pri sodobnih ukvarjanjih s tovrstno tematiko, kakršne so knjižne in filmske uspešnice Harry Potter in po Tolkienovi zgodbi posneta filmska trilogija Gospodar prstanov.

Od starega veka do baroka
Poleg del mojstrov, kakršni so Hugo van der Goes, Rafael, Rubens, Giuseppe Crespi in Moretto da Brescia, najdemo fantastične figure še na glasbenih instrumentih, rezbarijah iz slonovine, rogu samoroga, egipčanskih sfingah, antičnih vazah, delih oklepa iz renesanse in zlatarskih izdelkih.
Renesančni slikar Moretto da Brescia je med letoma 1530 in 1534 na primer naslikal podobo sv. Justine s Samorogom, katerega upodobitve najdemo že v srednjem veku. Srednjeveški avtorji so se pri tem naslanjali biblično in starejšo tradicijo in ga upodabljali predvsem v svojih bestiarijih, kot simbol čistosti pa tudi v navezavi z Devico Marijo. Znana je, na primer, tapiserija s samorogom, ki visi v Musée de Cluny v Parizu, samoroga pa so si predstavljali zelo različno, od nekakšnega leva z rogom, do kužku ali celo kozliču podobne živali.
Zmaj, kača in poosebitev zla
Podobno so si na zelo različne načine predstavljali zmaja, simbol zla, tistega, ki ga je premagal sv. Jurlij, pa tudi bitje, s katerim se je spopadel nadangel Mihael. Večinoma spominja na kačo z zmajskimi krili (zlo, hudič, vodi nazaj vse do kače, ki je zavedla Evo, na katero kasneje v katoliški umetnosti stopa in ji stre glavo Marija). Pri omembi demonskih likov ne moremo mimo enega od kril slavnega Isenheimskega oltarja s prizorom Skušnjav sv. Antona, ki mu grozijo strašne pošasti.
Nemški umetnik Matthias Grünewald je oltar, ki ga sicer hranijo v muzeju v Colmarju in torej ni del dunajske razstave, naslikal med letoma 1506 in 1515. Ptičem in bolnim bitjem podobne pošasti in grozljiva strašila močno spominjajo na starejšo tradicijo Hieronymusa Boscha, čigar platna so ob koncu 15. in v zgodnjem 16. stoletju preplavljala najrazličnejša fantastična bitja.
Razstava na Dunaju, ki se osredotoča na zgodovino in spreminjanje pomena mitičnih bitij, bo odprta do 1. maja.
Spodaj si oglejte nekaj upodobitev fantastičnih bitij na delih zahodne umetnosti, ki pa niso del dunajske razstave.