Lojze Logar je vse od izteka 60. let preteklega stoletja predstavljal eno stalnic na tukajšnjem likovnem prizorišču, njegova umetniška pot pa ustvarja vtis poti, sestavljene iz številnih poglavij, kakršna so znana tudi iz siceršnjega razvoja likovne umetnosti vse od časa, ko je stopil na likovno prizorišče, o umrlem umetniku piše današnja izdaja časopisa Dela.

Miselno usmerjena umetnost
Na začetku je ustvarjal v slogu ekspresivne figuralike, sledila so konceptualna faza in t. i. "Prezrte slike", v osemdesetih letih pa je razvil osebno različico slikarskega in grafičnega izraza. Kot je o umetniku zapisal avtor ene izmed razstav njegovih del, Rade Bakračevič, je Logarjeva umetnost izrazito miselno usmerjena, refleksivna, njen pomen pa je v vzpostavljanju osebnega odnosa. Intenziven kolorit in poudarjeni kontrasti vnašajo v Logarjeve slike čutni naboj. Njegovi slikarski koncepti se ves čas gibljejo na robu mogočih odreditev, prehajajoč iz sfere potencialnega, mimetičnega v čisto znakovnost in nasprotno.

Nagrajenec Prešernovega sklada
Lojze Logar se je rodil leta 1944 v Mežici. Leta 1968 je diplomiral iz slikarstva pri prof. Maksimu Sedeju na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1970 končal še grafično specialko pri prof. Riku Debenjaku in Marjanu Pogačniku. Študijsko se je izpopolnjeval v Berlinu, na ljubljanski ALU pa je bil pozneje profesor za grafiko in slikarstvo. Umetnik se je s svojimi deli predstavil na številnih razstavah doma in v tujini in zanje prejel številna priznanja in nagrade, med drugim leta 1987 nagrado Prešernovega sklada in leta 1994 Jakopičevo nagrado.

Slovenski popart
V sedemdesetih letih 20. stoletja, v času poparta, ki so ga pri nas poimenovali nova figuralika, je bil Logar eden osrednjih slovenskih slikarjev, ki so prednjačili v tej umetniški smeri. V tem obdobju so na njegovih slikah prevladovale geometrijske oblike. Popartu sledi kratko obdobje konceptualizma, radikalnega ekspresionizma, na začetku osemdesetih let pa je skoraj povsem opustil novo figuraliko in začel ustvarjati v popolni abstrakciji minimalističnega črno-črnega slikarstva.