Ena izmed avtoric razstave Ines Vodopivec, ki je projekt zasnovala skupaj z Mašo Oliver, pojasnjuje, da je Božič predstavljen na 18 plakatih in v dveh vitrinah. Na ogled so fotografije predstav njegovih del in nekaj njegovih zapiskov in razmišljanj o gledališki teoriji. "Moramo se zavedati, da se iz njegove zapuščine ni ohranilo veliko rokopisnega gradiva, ker je Peter zadnja leta veliko pisal tudi na računalnik," je povedala Vodopivčeva.

"Koncept razstave je zastavljen teatralično, uporabili smo Plečnikovo stopnišče. Obiskovalec tako vstopi v njegov film, postane igralec v njegovi drami, ker drame same odražajo Petrovo življenje oziroma tisto, kar ga je spremljalo skozi življenje," je pojasnila Vodopivčeva.

Na odprtju so v scenski postavitvi Branke Bezeljak odlomke Božičevih dramskih besedil interpretirali igralci Zvezdana Mlakar, Gorazd Jakomini, Urška Vučak in Ervin Štopfer.

Po odprtju razstave Peter bodo v Slovenskem gledališkem muzeju pripravili še zvočno in interpretativno rekonstrukcijo predstave Jaz sem gospa Marija z igralko Jerico Mrzel v režiji Boštjana Vrhovca in dramaturgiji Mojce Kreft.

Prešernov nagrajenec in avtor številnih del
Peter Božič se je rodil 30. decembra 1932 na Bledu. Osnovno šolo je obiskoval v Novem mestu in Mariboru, med drugo svetovno vojno je bil deportiran v Nemčijo. V Ljubljani je študiral gozdarstvo in pozneje slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pozneje je med drugim deloval tudi kot urednik revije Mentor. Umrl je 10. julija 2009 v Ljubljani.

Napisal je vrsto proznih del, kot so Izven, Na robu zemlje, Jaz sem ubil Anito, Zemlja, Na njeni travi in Očeta Vincenca smrt, ter dram, med drugim Človek v šipi, Zasilni izhod, Križišče, Vojaka Jošta ni, Kaznjenci, Dva brata in Komisar Kriš.

Za roman Jaz sem ubil Anito je avtor leta 1972 prejel nagrado Prešernovega sklada, poleg tega pa med drugimi priznanji še državno odlikovanje srebrni častni znak svobode RS leta 2002.