Vsi sodelujoči muzeji so nacionalne ustanove, ki so bile ustanovljene in tudi delujejo z namenom spodbujanja določenih narodnih identitet in ideologij, ki si običajno stojijo nasproti in izvorno niso bile namenjene sodelovanju, je na današnji novinarski konferenci pojasnil strokovni koordinator razstave Philippos Mazarakis-Ainian in dodal, da je izbrana tematika bistveni dejavnik teh nasprotujočih si ideologij.
Poleg muzejev iz Albanije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Cipra, Črne gore, Grčije, Hrvaške, Makedonije, Romunije, Srbije in Slovenije ter Nemškega zgodovinskega muzeja je pri pripravah sodelovala še vrsta drugih ustanov in organizacij, kot je Svet Evrope.
Zaključek štiriletnega dela gre na pot
Mazarakis-Ainian je poudaril, da je razstava, ki so jo odprli ob srečanju Sveta kulturnih ministrov držav jugovzhodne Evrope v Sloveniji, in s katero Unesco želi spodbujati medkulturni dialog, zaradi načina postavitve in usklajevanj političen, kompleksen in inovativen projekt.
Odprtje razstave predstavlja sklep skoraj štiriletnega dela in hkrati začetek pustolovščine, saj se po postavitvi v Sloveniji septembra seli v Beograd in decembra v Bukarešto. Razstava bo pot nadaljevala po vseh sodelujočih državah, je povedal vodja za kulturo v Unescovi regionalni pisarni v Benetkah Anthony Krause.
Materialna in duhovna dediščina narodnih muzejev s področja Jugovzhodne Evrope
Slovenska kustosa razstave sta Jože Podpečnik in Darko Knez. Kot je pojasnil Podpečnik, v sklopu razstave narodni muzeji s področja Jugovzhodne Evrope predstavljajo materialno in duhovno kulturo oziroma dediščino od začetka francoske revolucije leta 1789 do prve svetovne vojne.
"Na eni strani gre za kulturo tradicionalne družbe, ki se sooča s pojavi modernizma in se tekom 19. stoletja spreminja in modernizira. Na razstavi so ta obdobja predstavljena v desetih poglavjih, vsaka država pa je za vsako poglavje prispevala po en eksponat," je pojasnil.
Obširni tematski sklopi in spremljevalni program
Razstavo sestavljajo tematski sklopi: Življenje v starem svetu; Potovanje, komunikacije; Nov družbeni red in vzpon srednjega razreda; Ustvarjanje in širjenje znanja; Zemljevidi; Izrabljanje zgodovine, ustvarjanje junakov; Javna praznovanja; Podoba naroda ter tematski uvod o kulturi pitja kave in zaključek filma Čigava pesem je to? Adele Peeva.
Ob razstavi bo v organizaciji Narodnega muzeja potekal tudi spremljevalni program, ki bo ponudil predavanja, delavnice in dogodek Svetovna kavarna, v sklopu katerega bodo iskali odgovore na temo moč skupnosti v krizi.
Podobe Balkana so finančno podprli Unesco, Mednarodni muzejski svet (ICOM) ter Mednarodni odbor za razstave in izmenjavo (ICEE). Pri pripravi razstave je sodelovala svetovalka za zgodovino Maria Todorova z Univerze v Illinoisu, ki je napisala tudi pionirsko študijo Imaganing the Balkans, po kateri razstava tudi nosi izvorni naslov.