Projekt Potujoči idiot priznanega ameriškega konceptualnega umetnika Stephena J. Shanabrooka in ruske umetnice Veronike Georgieve bo do 16. oktobra na ogled v Galeriji Vžigalica. Edinstveno vizijo lepote v svojem delu gradita umetnika na pragu entropije in razdejanja, oblikam, kot so čokolada, sladkarije in plastične igračke, pa dajeta nov, pogosto vznemirjajoč pomen.
Tokrat predstavljata projekt, nekakšen roadmovie, ki se ukvarja s trenutki čustvene kretnje, iskanih 'napak'. Osemminutni videoposnetek s kamero Spin City (Vrteče se mesto) je nastal s kamero, ki je bila pritrjena na kolo avtomobila. Ulice južnega Bronxa so posnete z zornega kota pnevmatike, od koder nastaja linearna in jasna pripoved, vendar le v počasnem gibanju vozila, ko ta pospeši, nastane abstraktnost barv in oblik.
Potovanje, ki ne sledi smerem, ampak jih ubije
V svoji knjigi Ways to Paradise Peter Cornel primerja dva avtorja, ki na svoj način doživljata potovanje. Chateaubriandovo potovanje je linearno, saj v njegovi katoliški veri ni dvomov, izhaja iz središča in gre naravnost v glavna romarska mesta Rim, Atene in Jeruzalem. Gerard de Nerval pa potuje po periferiji teh središč, za vzhod mu služi negotovo magnetno polje, ki nima središča ali končne točke. Če je Chateaubriand turist, je Nerval popotnik, pričujoči potujoči idiot pa gre še naprej; saj se ne zmeni za središče in smeri, še več, ubije jih.
Shanabrook in Georgieva sta se obrnila na Oddelek za transport mesta New York, da so jima naredili prazne obcestne znake za novo serijo Get Directions (Najdi smeri). Te prazne znake sta nato uporabila kot platna, na katerih so zapisane popotnikove kretnje, torej nikamor ne vodijo, zato da bi nekam pripeljali.