Veseli novega odkritja so se v Muzeju vojvode Antona Ulricha odločili, da delo razstavijo. Da gre za Rembrandta, so potrdili s primerjalno analizo. Strokovnjaki so s pomočjo mikroskopskih analiz primerjali druge Rembrandtove risbe, ki jih hranijo v zbirkah v Amsterdamu, Parizu in na Dunaju. Spoznanje, da gre za Rembrandtovo delo, je bilo za muzej toliko večje presenečenje, saj je znanih relativno malo skic, na katerih se je Rembrandt posvetil živalim. Med temi so štiri zelo sorodne risbe slonov in konj z vprego.

Malo ohranjenih risb živali
V tistem času upodobitve živali med naročniki niso vzbujale pretiranega zanimanja, zato lahko te risbe razumemo predvsem kot pripravljalne študije za večja dela. Pse z risb prepoznamo denimo na slikah iz tridesetih let 17. stoletja, na katerih spremljajo osrednje prizore oziroma like. Kot so spomnili v muzeju, risba psa iz Braunschweiga precej spominja na tistega na Nočni straži (1642), nemara Rembrandtovi najbolj znani sliki, ki jo hranijo v amsterdamskem Rijksmuseumu. Rembrandt je zbiral svoje skice in jih hranil v snopu, na katerega je zapisal 'beesten nae ’t leven' (živali po živih modelih). V prav takšen snop risb, med katerimi se jih je mnogo tudi izgubilo, je morda nekoč spadala tudi skica sedečega psa, velika 82 x 99 milimetrov.

Izjemna pridobitev za Spodnjo Saško
Risbo, ki jo v muzeju oziroma njegovem predhodniku hranijo od sedemdesetih let 18. stoletja, so do nedavne atribucije pripisovali nemškemu umetniku Johannu Melchiorju Roosu (1663-1731). Po besedah spodnjesaške ministrice za znanost in kulturo Gabriele Heinen-Kljajić je odkritje dela starega mojstra takšnega kova izjemna pridobitev. "To odkritje potrjuje mednarodno vrednost zbirke in strokovnih raziskav tega muzeja," je dejala.

Vodja grafičnega kabineta, Thomas Döring, je postal na risbo pozoren med sistematično digitalizacijo gradiva zbirke. Gre za obsežen projekt digitalizacije kakšnih 10.000 risb, ki ga podpira nemško raziskovalno društvo. Naknadne raziskave so potrdile Rembrandtovo roko, nastanek pa postavlja stroka v leto 1637.

Kako mojstri rišejo
Obiskovalci muzeja si bodo lahko risbo ogledali v sklopu razstave z naslovom Dürer, Cézanne in ti. Kako mojstri rišejo, ki bo na ogled od 6. aprila. To bo tudi prva večja postavitev oktobra lani odprtega prenovljenega muzeja.

Rembrandt van Rijn (1606-1669) se v zgodovino likovne umetnosti ni zapisal le kot tehnično briljanten slikar in grafik, ampak tudi kot veliki raziskovalec svetlobe in njenih učinkov. Vsa njegova dela odlikuje izredno mojstrstvo, preveva pa jih tudi globoka človečnost. Stroka se o dokončni oceni njegovega opusa ne more zediniti; na začetku 20. stoletja je veljalo, da je naslikal več kot 600 slik, novejše študije pa mu jih pripisujejo precej manj in pravijo, da je število bližje 300. Velja za mojstra (avto)portreta, a enako veličasten je bil v tedaj še vedno najbolj cenjenih historičnih, bibličnih in mitoloških motivih, slikal pa je tudi krajine in tihožitja.