Razstava v lendavskem gradu, ki se je odprla z uvodnim govorom kulturne ministrice Majde Širca in direktorja Dokumentacijskega centra Oskarja Kokoschke iz Pöchlarna Antona Balažeka, redstavlja umetnikove akvarele, risbe, grafike in plakate. Kot so zapisali organizatorji razstave, 61 likovnih eksponatov predstavlja predvsem pradavni svet kot veliki notranji in zunanji ideal Oskarja Kokoschke, kar lahko razumemo tudi kot refleksijo njegovega humanističnega pogleda na življenje.

Odmik v lastno različico ekspresionizma
Kokoschka je bil ekspresionist. V tovrstno smer likovnega ustvarjanja sta ga zanesli predvsem neka notranja potreba in pa njegova živahna domišljija. A vendar Kokoschka ni bil ekspresionist v pravem pomenu besede; od sloga skupine Most in Modri Jezdec ga loči predvsem manj izrazita drastičnost in elementarnost. Ves čas njegovega ustvarjanja - tako grafičnega kot slikarskega - sta v središču figura in psihološki portret, ob tem pa se, predvsem po letu 1924, pojavljajo tudi krajine in podobe mest. V njegovem ustvarjalnem opusu pa ni mogoče prezreti velikih mitoloških slik, ki nakazujejo na njegovo lastno različico ekspresionizma.

Razstava v lendavskem gradu se navezuje predvsem na njegovo ustvarjanje, povezano z grško mitologijo in helenistično kulturo. Leta 1956 je Kokoschka prvič potoval v Grčijo, kamor se je potem še dolga leta vračal, predvsem v želji po raziskovanju dediščine starih Grkov. Impresije, ki so ga spremljale na teh potovanjih, je umetnik prelil v cikel litografij Bekenntniss zu Hellas, ki je bil izdan leta 1964. Kot osnovo za ta cikel je Kokoschka ustvaril risbe z voščenkami na litografski papir, kar pomeni, da je bilo podobe mogoče pred tiskanjem nanesti neposredno na kamen. Spomladi leta 1963 je Kokoschka ustvaril cikel Apulia, serijo dvajsetih litografij s kredo. S svojo neposrednostjo stojijo vsakodnevni prizori v ostrem kontrastu do motivov klasične Grčije, ki so še prevladovali v Bekentniss zu Hellas.

Vagabund in humanist
Kokoschka ni le absorbiral velikih klasičnih del umetnosti, študiral je tudi epsko in dramatično poezijo, da bi lahko povezal klasični svet in držo v mnogoterih izrazih. Od leta 1963 do 1965 je ustvaril svoj obširen grafični cikel na podlagi Homerjevega herojskega epa Odiseja. Umetnik, ki je takrat že napolnil 80 let, je šel dlje od samega pripovedovanja zgodbe o Odiseju - Kokoschka je bil Odisej. Postal je vagabund, ki je s svojim pogledom nazaj na svoje življenje, polepšal svoje spomine skozi leposlovje.

Potem ko sta ga obe vojni naredili za brezdomca, je Kokoschka dom in mir našel šele v poznih letih svojega življenja ob Ženevskem jezeru. Njegovo hrepenenje je bilo usmerjeno proti velikemu, svobodnemu sredozemskemu svetu, kjer zna človek živeti v harmoniji z naravo. Bistvo svojega življenja je videl v klasični grški umetnosti. Pri skoraj 85 letih je Kokoschka v svoji avtobiografiji opisal bistvo svojega dojemanja antičnega sveta: "Za vse nas je Hellas idealna slika, kakor je to rajski vrt. Zakaj? Morda zato, ker je tam človek še najbolj razumel humanost ...".