Razstava Plemstvo, knez in dežele. Deželnoknežji privilegiji Štajerske in Kranjske je nadgradnja razstave Kranjski deželni privilegiji 1338–1736 avtorjev Andreja Nareda in Jureta Volčjaka, ki jo je Arhiv Republike Slovenije premierno predstavil spomladi leta 2008.
Tu so bile predstavljene originalne pergamentne listine, s katerimi so deželni knezi plemstvu in stanovom na Kranjskem, v Slovenski marki in Metliki ter v Istri potrjevali pravice in privilegije. Na ogled je bila v Ljubljani in na Dunaju.

Prvotno postavitev so v Štajerskem deželnem arhivu nadgradili z natančnejšim pogledom na Štajersko, saj je bil v Gradcu od leta 1564 sedež notranjeavstrijskega deželnega kneza Karla II. Uradi, ki so se oblikovali v Gradcu, so bili do zgodnjega 19. stoletja pristojni ne samo za Štajersko, temveč tudi za Kranjsko in Koroško, Goriško in Gradiško, Trst in Vojno krajino.

Privilegije potrjeval deželni knez
Kaj so pravzaprav pravice in privilegiji? Gre za neke vrste deželno ustavo, ki jo je moral potrditi vsak novi deželni knez. Urejali so področje, kot je dedovanje, sodni postopki, kazni in podobno. Nastajali so kot prepisi starih privilegijev in njihovih potrditev. Do leta 1593 so jih za samo omenjena tri področja izdajali ločeno, od tedaj pa skupaj, s čimer se je Kranjska s priključenimi gospostvi pravnoformalno povezala v eno deželo.

Poleg t. i. osnovnih listin iz let 1338, 1365 in 1374, ki so bile jedro poznejših potrditev, so razstavljene vse v originalu ohranjene potrditve; zadnja je bila obsežna listina cesarja Karla VI. iz leta 1736.

Sodelovalo več arhivov
Veliko večino originalnih dokumentov (listin) hrani Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani, reprodukcije pa so prispevali še Koroški deželni arhiv iz Celovca, Narodni muzej Slovenije, Avstrijska nacionalna biblioteka in Avstrijski državni arhiv z Dunaja.