Situlska umetnost predstavlja umetniški izraz prazgodovinske Evrope in prazgodovinskih ljudi, ki so med 7. in 4. stoletjem pred našim štetjem na območju med Alpami, Jadranom in Donavo v tanko bronasto pločevino vrezali ter vtolkli podobe svojega življenja, je povedal avtor monografije, arheolog in kustos Dolenjskega muzeja Borut Križ.

Bo mesto situl dobilo arheološki park?
Novo mesto, kjer so doslej odkrili 16 bronastih situl, od katerih jih je devet figuralno okrašenih, je največje svetovno najdišče tovrstnih torevtskih umetnin. Novomeške situle so nekoliko mlajše od najbolj znanih slovenskih, denimo vaške in situle z Magdalenske gore, in sodijo v 5. in 4. stoletje pred našim štetjem, je pojasnil Križ. Situle se umeščajo v sklepno obdobje situlske umetnosti, glede na njihovo številnost pa arheologi domnevajo, da je na območju Novega mesta delovala situlska delavnica. Razstava situl bo na ogled do 30. septembra, nato pa jo bodo predstavili še v partnerskih mestih projekta EPK.

Ob napovedi odprtja drevišnje razstave so novomeškemu županu Alojziju Muhiču predali pobudo za ustanovitev novomeškega arheološkega parka. Po besedah direktorja Dolenjskega muzeja Zdenka Piclja s projektom Situlska umetnost Novega mesta končujejo 15-letno predstavljanje tamkajšnje arheološke preteklosti. Na pobudo Dolenjskega muzeja je leta 2006 novomeški občinski svet Novo mesto poimenoval za mesto situl, monografija o situlski umetnosti, zloženka, krajši film in razstava na omenjeno temo pa zaokrožujejo projekt, je dejal direktor. Pobuda o novomeškem arheološkem parku Marof in vsi koraki, ki ji bodo sledili, prinašajo novo poglavje v razvoju tamkajšnje arheologije, je še povedal Picelj.