Na Kapiteljski njivi neprekinjeno potekajo zavarovalna arheološka izkopavanja že od zgodnjih 80. let preteklega stoletja. Letos so skupaj raziskali 1.300 kvadratnih metrov zahodnega pobočja, izkopavanja pa bodo zaradi ogroženosti in slabega stanja dragocenih najdb v prihodnjih letih nadaljevali.

Letošnje najdbe manj bogate
Petra Stipančić, arheologinja Dolenjskega muzeja in namestnica vodje izkopavanj na Kapiteljski njivi, ki jih podpirata ministrstvo za kulturo in Mestna občina Novo mesto, je povedala, da so v okviru letošnjih štirimesečnih arheoloških izkopavanj odkrili 14 žarnih grobov iz obdobja pozne bronaste dobe oziroma prehoda iz 9. v 8. stoletje pred našim štetjem, poleg tega pa tudi 52 okostnih starejšeželeznodobnih grobov iz šestih prazgodovinskih rodovnih gomil, ki pretežno sodijo v 7. stoletje pred našim štetjem.

Arheologinja je povedala tudi, da so bile letošnje najdbe v primerjavi z najdbami preteklih let manj bogate, vendar pa značilne.

V ženskah grobovih nakit, pri moških orožje
Ostanki kosti se v grobovih Kapiteljske njive skoraj po pravilu niso ohranili, zato arheologi spol pokopanega določajo glede na pridane predmete. Kot značilne pridatke ženskih grobov je Stipančićeva navedla nakit, moške grobove pa največkrat označujejo železno orodje, železno in bronasto orožje (sekire, sulice in noži) ter značilni deli noše. V grobovih obeh spolov vedno odkrijejo raznovrstno keramično posodje. Za Kapiteljsko njivo so značilna tudi odkritja številnih predmetov tako imenovane situlske umetnosti, ki pa jih tokrat niso našli.

Na letošnjih zavarovalnih izkopavanjih so pred gotovim propadom rešili številne in nekoliko skromnejše najdbe, ki pa so za arheologijo in natančnejšo sliko o preteklosti ravno tako pomembne kot bogatejše, je še povedala Stipančićeva in povzela, da Kapiteljskega njiva s številnostjo grobov in najdb vedno znova preseneča.

Med najpomembnejšimi najdišči v Evropi
Po besedah Stipančićeve sodi Kapiteljska njiva z grobišči iz obdobja pozne bronaste dobe oziroma kulture žarnih grobišč, starejše železne dobe in z njo halštatske kulture ter mlajše železne dobe in latensko-keltske kulture med najpomembnejša tovrstna evropska arheološka najdišča. Na njenem območju so do zdaj našli prazgodovinske grobove, ki časovno pokrivajo skoraj celotno prvo tisočletje pred našim štetjem.