Postavitev, ki jo danes ob 19.00 odpirajo v Pilonovi galeriji, predstavlja njegove barvne diapozitive Ferrania iz šestdesetih let, s čimer so naredili prvi korak k ovrednotenju edinega segmenta umetnikovega ustvarjanja, ki še ni strokovno obdelan.

Leta 1965 se je svojih prvih let v Parizu spominjal takole: "Z vso vnemo sem se oprijel fotografije, ki se je takrat potegovala za priznanje kot nova umetnost, bodisi s fotogrami Man Raya, kompozicijskimi elaborati Blumenfelda, bodisi s tenko čustvenostjo Brassaia ali s surrealizmom Dore Maar /… / Na tem novem področju sodobnega izražanja sem upal, da se bom vsaj za silo obdržal na nogah, čeprav nasploh nisem bil posebno vnet za tehniko. "

Fotografija kot vir zaslužka
Umetnik se je pomena nove tehnike zavedal že v dvajsetih letih, ko je v domačih krajih fotografiral družinske člane, etnografske in kulturne značilnosti Primorske. Tesneje pa se je fotografije oprijel šele po prihodu v Pariz, kjer je fotografiranje tudi edini in najzanesljivejši vir zaslužka. Živel je na Montparnassu, v središču umetniškega vrveža. Tam si je uredil atelje in se srečal z umetniki in intelektualci tistega časa. Uveljavil se je predvsem kot portretist. Najpomembnejša fotografska dela, ki v sebi nosijo neprecenljivo umetniško vrednost, pa je ustvaril med letoma 1930 in 1935. Pozneje je fotografiral redkeje, a je ni nikoli povsem opustil.

Dokumentarni drobci nekega časa
V šestdesetih letih je snemal predvsem barvne diapozitive leica na filme italijanskega proizvajalca Ferranie. Z objektivom je zapisoval dogodke iz vsakdanjega življenja, portretiral znance in se poigraval s svetlobnimi učinki in odsevi. Posnel je kar nekaj izložb v nočni svetlobi in uličnih prizorov tako v Parizu kot tudi v Ljubljani in v Novi Gorici. Umetnostni zgodovinar in likovni kritik Brane Kovič je v razstavni zgibanki zapisal, da Pilonova slikarska žilica nekoliko oživi ravno v posnetkih izložb v nočni svetlobi. Tovrstni diapozitivi so le redkokdaj naslovljeni in datirani, za potrebe razstave pa so ustrezno povečani in preneseni na arhivski papir. Po Kovičevem mnenju v sebi nimajo posebne umetniške vrednosti, temveč so pomembni zgolj kot dokumentarni drobci določenega časa in obenem prispevki k Pilonovemu življenjepisu.

Razstavo so v ajdovski galeriji pripravili ob vstopu v leto, ko bomo zaznamovali 120-letnico umetnikovega rojstva. Odprta bo do 14. februarja, pospremili pa jo bodo z več dogodki, od vodstev in delavnic do srečanj z živečimi očividci časa in mesta, znotraj katerega je Pilon ustvaril serijo barvnih diapozitivov Ferrania. S tem namenom vabijo k sodelovanju vsakogar, ki želi deliti svoje spomine na tisti čas, pričevanja pa bodo na kulturni praznik, 8. februarja, izšla v katalogu razstave.