Po besedah umetniškega vodje galerije Vladimirja Vidmarja posega Peter Rauch v površine, ki predstavljajo temelj za uresničevanje njene funkcije - razstav. Reze spremljajo tudi konservatorske sonde, naslednji poseg, ki vztraja pri materialnosti prostorskih elementov in hkrati zanika funkcijo belih sten. Namesto bele kocke ali vsaj nevtralnega ozadja galerijo tako opredeljujejo barvne lise didaktičnih konservatorskih sistematizacij slojev in manjkajoči kosi sten.

Kot še pravi Vidmar, je gledalec priča refleksiji o materialnem, prehodu materije, gmote, v material – obliko, ki jo opredeljuje zaznamek neke volje. V ospredju je vprašanje materialnosti odtisa (umetnikove) intence, ki se artikulira kot rez v materialnost (arhitekturnega) prostora.

Izrezi, kosi galerijskih sten postanejo razstavni predmeti na sami razstavi v paradoksnem obratu, v katerem galerija razstavlja samo sebe. Fizični kos galerije, del njene stene je potegnjen v samega sebe, razstavna funkcija se reproducira z razstavljanjem samega razstavnega prostora.

Izrez ima na razstavi svoj komplement v odlitku, podvojitvi enega izmed za Škuc značilnih konstrukcijsko eklektičnih kotov, v katerih se stikajo stoletja pregrajevanj. Ta sklene zanko še z druge strani, podčrta vidnost površinskosti kot osrednjega fenomena, ki sploh omogoča topološko vihanje prostora.

Razstavo Prerez je tako mogoče brati kot antirazstavo, saj ta ničesar ne razstavlja (razen sebe same) niti se diskurzivno ne postavlja v neko metapozicijo. Namesto tega ukrivi prostor, namesto njegove zaključenosti, razdeljenosti na zgoraj in spodaj, spredaj in zadaj, predstavi teksturo, površino telesa, preluknjano s sondami in rezi, je še zapisal Vidmar.

Peter Rauch (1978) je arhitekt, magister fotografije in doktorski kandidat s področja filozofije in teoretske psihoanalize. V fotografskem delu ga zanima razmerje med stvarmi, ki jih lahko dokumentira, in stvarmi, ki jih lahko konstituira. V teoriji pa se posveča vzniku mišljenja, pomenu negacije v konstituciji objekta in vprašanjeupreloma v poljih umetnosti, znanosti in politike. Njegova pomembnejša dela so Paviljon (2017), Objekti (2009–2015), Tretji kraj (2014), Skupnost (2012–2013), Podobe, zgodbe, sekvence (2011) in Traffic Kids (2009).

Razstavo Rauchovih del odpirajo danes, na ogled pa bo do 9. decembra.