Dela za razstavo, ki bo v Muzeju moderne in sodobne umetnosti Trenta in Rovereta (Museo di arte moderna e contemporanea di Trento e Rovereto - MART) odprta do 27. marca, so posodili nekateri osrednji muzeji in galerije; med drugim pariški Georges Pompidou, washingtonska Narodna galerija umetnosti in londonski Tate.
Od skulpture nazaj k sliki
Modigliani je sicer bolj poznan po slikarskih delih, zlasti portretih, kjer obrazi posnemajo asimetričnost mask, vendar se je v letih pred prvo svetovno vojno umetnik v celoti posvetil kiparstvu. Čeprav se je s tem ukvarjal omejeno obdobje, so skulpture so pomemben del Modiglianijevega likovnega razvoja od postimpresionističnega obdobja k ekspresionizmu ter slikarstvu, ki mu sledimo v njegovem opusu po letu 1913. Po začetku prve svetovne vojne je Modigliani kiparjenje opustil, deloma tudi zaradi težje dostopnosti materiala.
V MART-u razstavljajo vrsto kamnitih glav močno stiliziranih form. Modigliani je ustvaril 28 takšnih kipov (doslej mu jih je bilo pripisanih 25), ugotavljajo kustosi, ki so razstavo pripravljali kar šest let, na njej pa osvetljujejo tudi umetnikovo življenje in vplive v njegovi umetnosti.
Od orientalskih božanstev do Brancusija
Postavitev obsega tudi risbe, slike in kipe drugih umetnikov, s pomočjo katerih dobijo Modiglianijeve kamnite glave pravi kontekst. Tega obiskovalci lažje razumejo ob prvi različici kipa Poljub Constantina Brancusija, kipih orientalskih božanstev iz 7. in 8. stoletja in renesančnega marmornatega poprsja Battiste Sforza Francesca Laurane iz 15. stoletja, ki ga je Modigliani uporabil za model. Umetnik je svoje kiparsko delo razstavljal enkrat samkrat. Njegovih sedem glav je bilo na ogled na leta 1912 na Jesenskem salonu.

Tragično slovo svojevrstnega umetnika
Amedeo Modigliani sodi, kar zadeva zasebno življenje, med tiste bolj tragične umetnike 20. stoletja. V okolju bohemskeha pariškega življenja je zgaran in izmučen od pretiranega uživanja narkotikov in alkohola za posledicami tuberkuloznega meningitisa umrl star komaj 35 let. V francoski prestolnici in v enem od takratnih osrednjih umetniških središč je prijateljeval z velikani avantgarde, a ostal zapisan povsem lastnemu slogu.