Razstava bo prikazala svet kristalov in mineralov. Poznamo jih več kot 4.000, obiskovalci pa se bodo seznanili z njihovo barvitostjo, raznolikostjo in tudi uporabnostjo v vsakdanjem življenju. Slavnostni govornik na odprtju razstave, minister za kulturo Uroš Grilc, je poudaril, da kristalografija kot veda, ki na najlepši mogoči način ugotavlja, kaj vse se skriva v podrobnostih, praznuje več obletnic. 400 let mineva, odkar se je Kepler poglobil v simetrično strukturo ledenih kristalov, 100 let pa od izuma rentgenske kristalografije, ki je dala vedi nov zasuk in podobo, kakršno ima še danes.

Po Grilčevih besedah je kristalografija ena tistih znanosti, katerih rezultate je mogoče najti povsod okoli nas, vendar je kljub temu deležna pičlega priznanja širše javnosti. "Njena spoznanja zadevajo najširši spekter človeške družbe – od našega vsakdanjika, prek avtomobilske, kozmetične ali računalniške industrije, do biologije. Z njeno pomočjo danes razumemo sestavo DNK in znamo proizvesti računalniški spomin," je še povedal minister za kulturo.

Lani so slovenski znanstveniki ustvarili prvi tekoči magnetni kristal
Minister je tudi čestital slovenskim znanstvenikom, ki so decembra 2013 ustvarili prvi tekoči magnetni kristal na svetu, kar je izjemen dosežek mednarodnega pomena.

"Preučevanje kristalov nas pritegne, ker je podoba urejenosti v vesolju, ki se pogosto kaže kot kaotično in zato človeštvu še iz časov pred izumom mikroskopa ali odkritjem rentgenskih žarkov predstavlja hkrati obljubo stabilnosti in izziv, ki vabi, da se z njim spoprimemo," je povedal minister za kulturo. Ob tem je dodal, da nas svet kristalov uči tudi, da "bistvo ni nujno očem nevidno, le malce bolj iznajdljivi moramo biti, če ga želimo ugledati".

Svet mineralov in kristalov je izjemno raznolik, tako po barvah kot po obliki. Za vsak mineral - danes jih poznamo že več kot 4.000 - sta značilna določena kemična sestava in kristalna zgradba, so zapisali v Prirodoslovnem muzeju.

Obiskovalci bodo lahko dobili vpogled v raznolikost mineralov, od povsem lističastih, skeletnih do masivnih ali popolnih kristalov. Minerali ne tvorijo samo kristalov, ampak lahko nadomeščajo tudi strukture rastlin - okamneli les, zapolnjujejo izpraznjene hišice fosilov, sodelujejo pri procesu fosilizacije, oblikujejo plemenite minerale draguljarske kakovosti ali pa so preprosto del živega sveta.

V osrednjem delu razstave si bodo obiskovalci lahko ogledali pirit, ki ga, kot navajajo v muzeju, poznamo po reku 'Ni vse zlato, kar se sveti'. Zaradi zlate barve in navidezne podobnosti z zlatom velja za enega izmed najbolj občudovanih mineralov. Poleg pirita je zelo priljubljen tudi kremen, ki je simbol za kristale. Posebna pozornost bo posvečena kristalom dvojčkom in zvitim kristalom oziroma vijačnikom.

Razstava bo na ogled do 11. januarja prihodnje leto
Razstavo so pripravili Miha Jeršek, Mirjana Žorž, Breda Činč Juhant in Katarina Fuchs, odprta pa bo do 11. januarja 2015.