Oglas
In pogosto je prav tako buren. Vsaj v primeru vračila slike Prizor na cesti nemškega ekspresionista Ernsta-Ludwiga Kirchnerja potomki juda Alfreda Hessa je bilo tako, saj so umetnostni zgodovinarji in kustosi berlinskemu svetu zaradi vračila slike očitali "diletantsko" ravnanje z umetninami.
Prodaja, zaplemba ali navidezna prodaja?Strokovnjaki za umetnost so izpostavili dejstvo, da je "odtujitev" slike muzeju Brücke okrnila nemške muzeje, poleg tega pa naj tudi ne bi bilo dokazov, da so sliko zares zaplenili nacionalsocialisti. Še vedno obstaja namreč možnost, da je bila slika prodana, in če to drži, je bila z "vrnitvijo" umetnine zares "onečaščena" lastnina celotnega nemškega naroda. "Gonjo" proti berlinskim mestnim svetnikom so sprožili švicarski arhiv Ernst-Ludwiga Kirchnerja, podporniki berlinskega muzej Brücke in berlinska dražbena hiša Griesbach. Tudi ti se namreč zavedajo, da novopečeni lastniki umetnin do slednjih pogosto nimajo nikakršnega odnosa in da na hitro pridobljeno lastnino najraje čim hitreje dobro unovčijo. Tako pa je umetnina v večini primerov "za vedno izgubljena", saj muzejske ustanove običajno nimajo na voljo toliko denarja za nakup umetnin kot petični zasebniki.
Nič ne bo pomagalo
A vsak protest zgoraj omenjenih udeležencev in vsako zgražanje javnosti je bilo zaman. Berlinski mestni očetje so sporočili, da je njihova vest čista. Slika bi lahko ostala v muzeju le, če bi bilo mogoče najti materialen dokaz, da je vdova lastnika tovarne čevljev Alfreda Hessa za platno uspela iztržiti pošteno plačilo. Če je zares šlo za posel z nacisti, poštene kupčije skoraj zagotovo ni bilo.
Umetnost ni pomembna, šteje le denar
Tudi zaradi zgodovinske oddaljenosti nacistične diktature ter seveda zaradi množice krivic, ki so se dogajale skozi celotno zgodovino človeštva, pa se veliko Nemcev, ki 60 let po koncu druge svetovne vojne na srečo vedno bolj svobodno in trezno razmišljajo o tem zgodovinskem obdobju, sprašuje, ali je vračanje umetnin zares potrebno. Martin Roth, vodja državne umetniške zbirke mesta Dresden, je tako za časopis Die Welt dejal, da so številni procesi vrnitve umetnin "zakonitim lastnikom" spletke, ki jih načrtujejo prebrisani odvetniki, politiki, galeristi, zasebni zbiratelji in celo nekateri muzeji. Roth je še pristavil: "Tukaj sploh ne gre več za umetnost. Tukaj gre le še za spekulacije in denar."
Zaradi oškodovanja celotnega naroda v procesih vračanja umetnin je Roth pozval k ustanovitvi posebnega "gasilskega sklada" (Feuerwehrfonds), ki bi muzejem pomagal, da si izgubljene umetnine ponovno pridobijo z zakonitim nakupom na dražbi, ki jo organizira novi zakoniti lastnik.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje