Ena od različic Munchovega Krika. Foto: EPA
Ena od različic Munchovega Krika. Foto: EPA
Delo, ki ga je ustvaril Marc Chagall. Foto: EPA
V nemilosti je bil tudi Ernst Ludwig Kirchner.

Ko je Hitler, propadli umetnik, prišel na oblast, je s sabo prinesel nov pogled na to, kaj je dobra umetnost. Leta 1937 so v Münchnu postavili razstavo The Entartete Kunst (Izrojena umetnost), na kateri so bila na ogled dela sodobne umetnosti. V šestih tednih si jo je ogledalo milijon ljudi, s Hitlerjem pa so njeni avtorji padli v nemilost. Del slik iz Münchna zdaj visi v Londonu, kjer ljudi seznanjajo z moderno nemško umetnostjo pred 2. svetovno vojno.

Nov veter tudi v umetnosti
Karl Schmidt Rottluff, Caspar David Friedrich, Ernst Ludwig Kirchner, Edvard Munch, Emil Nolde, Franz Marc, Lyonel Feininger, Marc Chagall in drugi so bili pred Hitlerjem ljubljenci občinstva, ki so sledili dogajanju v sodobnih slikarskih tokovih, s Hitlerjem pa je v nemški umetnosti zavel nov veter. Neuspešni umetnik je ocenil, da so dobra slikarska dela nastala pred letom 1910, kasnejša dela pa so predstavljala odmik od tega, kar naj bi bila dobra umetnost.

Najboljše so - mrtve - krajine
Hitler je cenil tihožitja in krajine, medtem ko za sodobne prijeme, kot so jih uporabljali ekpsresionisti, ni našel lepih besed. Podobno mišljenje v nemški umetnosti in o njej prevladuje še danes in niti ena razstava, kot je tokratna londonska, tega ne more spremeniti. To niti ni njen namen, so zapisali kustosi, želeli so le predstaviti, kako bi se umetnost, pa ne samo nemška, razvijala, če njene poti ne bi prekinila druga svetovna vojna.

V imenu ljudstva ...
Hitler pa se v nečem ni zmotil: leto 1910 je res pomenilo prelom s tradicijo realizma in lepote, saj so prav tega leta nemški ekspresionisti v Berlinu ustanovili gibanje nova secesija. Časopisni kritiki so gibanje raztrgali in prav mogoče je razvpijajoči se umetnik Hitler kritike prebral in jih ponotranjil. Führer je tako ob prihodu na oblast svoje poglede na dobro in slabo želel uveljaviti tudi v umetnosti. "V imenu nemških ljudi je moja dolžnost, da usmiljenja vrednim nesrečnikom, ki očitno trpijo zaradi okvar vida, preprečim, da bi kvarili še druge in jih prepričevali, da je to lahko umetnost," je v enem od dekretov zapisal Hitler.

Pomoč sodobnim kustosom
Njegovo prepričanje o tem, kaj je kakovostno in kaj ne, pa so uporabili tudi sodobni kustosi, le da so kot ogleda vredna dela izobesili tista, ki jih je Hitler zaničeval. Na ogled pa je le del münchnske razstave, saj so veliko od takrat razstavljenih del prodali ali uničili.