Oglas
Prvo različico Dokumenta o Pohorskem bataljonu iz leta 1961 namreč hranijo v Beogradu in je bila v Sloveniji zadnjič razstavljena leta 1967. Aktualna retrospektiva enega osrednjih slovenskih slikarjev 20. stoletja pa je zdaj v Moderni galeriji dopolnjena še s tremi njegovimi deli, ki so iz srbske prestolnice nazadnje k nam pripotovale leta 1981.
Če smo na najobsežnejši retrospektivi del Marka Šuštaršiča doslej pogrešali to pomembno slikarjevo delo in verjetno enega najlepših likovnih poklonov narodnoosvobodilnemu boju pri nas (slika v lasti Moderne galerije je sicer razstavljena v sklopu stalne razstave na drugi strani hodnika), je zdaj ta primanjkljaj zapolnjen. Z odobritvijo Ministrstva za obrambo Republike Srbije sta nova dela posodila Vojni muzej Beograd in Medija centar Odbrana Beograd.
Likovni poklon pogumnim borcem
Moderna galerija hrani različico, ki jo je Šuštaršič, med vojno tudi sam partizan, naslikal leta 1962. Na monumentalnem delu z merami 200 krat 299,5 centimetra vidimo poprsja človeških figur, ki so, značilno za drugo umetnikovo obdobje, raztresene po barvnih ploskvah, zdaj povsem oropanih kakršnih koli prostorskih namigov. Medtem ko ozadje prve različice sledi tedaj priljubljenemu Šuštaršičevemu koloritu oker, temnozelene in rdeče barve, trakovi dela, ki ga hranijo v Moderni galeriji, aludirajo na barve jugoslovanske zastave.
Veliko oljno delo sta junija leta 2001 Moderni galeriji podarili umetnikova soproga Alenka in njegova hčerka Nina Šuštaršič Remic. Ona je prispevala tudi pomemben delež del, ki tvorijo aktualno retrospektivo. Vse slike, s katerimi so ob Poletni muzejski noči dodatno dopolnili postavitev, bodo v sklopu razstave na ogled do njenega zaprtja (1. septembra).
Pomemben predstavnik slovenskega modernizma
Marko Šuštaršič je bil poleg Gabrijela Stupice - ta je bil tudi Šuštaršičev profesor, njegovo stoletnico rojstva pa letošnjo jesen prav tako počastili z retrospektivo - najizvirnejši predstavnik intimne fantastične umetnosti v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Šuštaršič se je rodil leta 1927 v Cerknici. Med drugo svetovno vojno se je z družino izselil v Srbijo, kjer se je leta 1944 priključil partizanom.
Po končani maturi na gimnaziji v Celju je študiral slikarstvo na ALU-ju v Ljubljani. S skupino Sedem mladih je prvič razstavljal v Moderni galeriji, pozneje pa je bil tudi član Grupe 69. Služboval je kot profesor, zadnja tri leta življenja – umrl je leta 1976 - pa je bil tudi docent za slikarstvo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje