Mršnik (1939) je leta 1968 je diplomiral na oddelku za slikarstvo ALU v Ljubljani in se istega leta zaposlil kot likovni pedagog na osnovni šoli Vič v Ljubljani, hkrati pa je do leta 1970 nadaljeval s študijem slikarske specialke pri prof. Maksimu Sedeju in študij grafične specialke pri prof. Riku Debenjaku in prof. Marjanu Pogačniku. Grafično specialko je dokončal leta 1972, na slikarski specialki pa je diplomiral leta 1975 pri prof. Gabrijelu Stupici. Od leta 1978 do 2005 (ko se je upokojil) je bil zaposlen kot profesor za risanje in grafiko z metodiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Foto: /www.mglc-lj.si
Mršnik (1939) je leta 1968 je diplomiral na oddelku za slikarstvo ALU v Ljubljani in se istega leta zaposlil kot likovni pedagog na osnovni šoli Vič v Ljubljani, hkrati pa je do leta 1970 nadaljeval s študijem slikarske specialke pri prof. Maksimu Sedeju in študij grafične specialke pri prof. Riku Debenjaku in prof. Marjanu Pogačniku. Grafično specialko je dokončal leta 1972, na slikarski specialki pa je diplomiral leta 1975 pri prof. Gabrijelu Stupici. Od leta 1978 do 2005 (ko se je upokojil) je bil zaposlen kot profesor za risanje in grafiko z metodiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Foto: /www.mglc-lj.si
Sol LeWitt
LeWitt si v svojih knjigah prizadeva, da bi z njimi podal pestrost in raznoličnost svojega dela. Njegove knjige so srednjega formata, v glavnem tiskane v tehniki offset, barve in število strani niso natančno določeni, so le približni. Platnice, vzorci ali naslovi razkrivajo vsebino. V notranjščini najdemo fotografije, vzorce ali besedila, včasih vse troje, vendar vedno popolnoma uravnoteženo. Foto: /www.mglc-lj.si

Razstava Odsevi zavesti predstavlja Mršnikov grafični in risarski opus, vse od prvih litografij iz začetka 70. let prejšnjega stoletja do najnovejših grafičnih listov iz serije zvezdni prah. Mršnik se s svojimi deli večinoma navezuje na portretiranje - sebe in neznancev. Po slikarjevih besedah so ti portreti neke vrste znaki, skrajno reducirani koncentrati, v katerih je shranjeno intenzivno notranje pulziranje.

Računalniški papir in nalepke
Portreti N. N.-ov iz 70. let so nastali po motivih iz revij, nato pa je umetnik portrete natančno prenašal na neskončen računalniški papir. V zadnjem desetletju so nastale serije t. i. psihogramov, ki v avtorjevem opusu predstavljajo skrajno zgoščeno stopnjo ustvarjalnega procesa, vlogo nosilca pogosto prevzamejo tudi drugi serijski materiali, kot so nalepke. Računalniški papir in nalepke, ki jih v galerijskih prostorih razprostre v zanimive prostorske instalacije, so precej nekonvencionalna likovna izbira, za katero se je Mršnik odločil iz želje po ohranitvi duhovne razsežnosti v prevladi strojev in serijske produkcije.

Ob razstavi je izšel tudi istoimenski slovensko-angleški katalog z esejem Jožefa Muhoviča Kaj je tista mala črna stvar, ki jo vidim v belem? Kratka refleksija o genomu in horizontih Mršnikovih likovnih svetov ter intervjujem Petje Grafenauer z naslovom Ivo Mršnik, Včasih se je dobro sprehoditi po površini, da vidiš globino. Katalog prinaša tudi izbor barvnih reprodukcij in dokumentacijo o ustvarjanju Iva Mršnika. Katalog je uredila Breda Škrjanec, ki je tudi pripravila razstavo.

Knjiga enakovredna LeWittovem opusu
Druga razstava Knjiga, stroj, ki ustvarja umetnost je nastala v sodelovanju z Viaindustriae iz Foligna v Italiji, predstavlja pa vlogo knjige umetnika kot umetniške oblike, ki je ključ za razumevanje LeWittove ustvarjalne poti, zato so knjige predstavljene v kronološkem redu. Knjiga umetnika zaznamuje razna obdobja LeWittovega umetniškega delovanja, z njimi pojasnjuje metode in pomene svoje umetnosti. Sol LeWitt (1928–2007) je s svojimi na videz preprostimi geometričnimi "strukturami" (izrazom, ki je po njegovem mnenju bolje označeval njegove skulpture), risbami in ekstatično obarvanimi in divjimi stenskimi slikami postal zvezdnik sodobne ameriške umetnosti. LeWitt je pomagal pri uveljavitvi konceptualne umetnosti in minimalizma kot vodilnih gibanj povojnega časa. Bil je pokrovitelj in prijatelj številnih mladih in starejših umetnikov svojega časa. Umetnost je reduciral na nekaj temeljnih oblik (kvadrat, krogla, in trikotnik), barv (rdeča, rumena, modra in črna) in vrste črt. Veliko tega, kar je zapustil, je ostalo kot ideja in navodilo: misel, o kateri je treba razmisliti, načrt za risbe ali dejanja, ki se jih bi dalo izvesti.

V LeWittovem umetniškem ustvarjanju ima knjiga pomembno mesto. In četudi je za marsikoga to manj poznani vidik njegovega dela, ga sam obravnava popolnoma enakovredno drugim umetniškim oblikam svoje prakse. V njej se kaže vse njegovo raziskovanje. Razvoj vsebine v njegovih knjigah se ravna po splošnih temah in razvoju njegovega umetniškega opusa. Zanj je pomembna realizacija knjige, ki je čim bolj zvesta cilju, ki ga v tistem trenutku poskuša doseči. Videz, format, prisotnost ali odsotnost barve, izbor papirja dejansko niso odvisni od domišljije, temveč od objektivnih okoliščin in možnosti založnika projekta.